Povzetek osme grupe tablic
Adapina velika razumnost je presenetila
učenjake na Nibiru
Na ukaz Anuja je Adapa pripeljan na Nibiru
Človekovo prvo vesoljsko potovanje
En-Ki razkriva Adapino starševsko resnico
Anuju
En-Ki opravičuje svoje delo s potrebo po
več hrane
Adapa se pošlje nazaj, da začne s
kmetovanjem in živinorejo
Enlil in En-Ki ustvarjajo semena rastlin
in ovčje vrste
Ninurta uči Ka-ina gojenja pridelkov
Marduk uči Abaela pastirstva in
orodjarstva
V boju zaradi vode Ka-in udari in ubije
Abaela
Ka-in se preganja za umor, obsojen je na
izgnanstvo
Adapa in Titi imata še več potomcev, se
poročita.
Na svoji smrtni postaji Adapa blagoslavlja
svojega sina Satija kot svojega dediča
Potomca, En-Ki-MEja, Marduk vzame na Lahmu
(Mars)
Osmo poglavje
Naj se Adapa, Zemljan na Nibiru prinese!
Tako je Anu svojo odločitev razglasil.
Z odločitvijo Enlil ni bil zadovoljen: karkoli,
razen tega si ni mislil,
To, kar se je izoblikovalo iz primitivnega
delavca, enako Nam bo postalo to bitje,
Z znanjem obdarjen, med nebesi in Zemljo
bo potoval!
Na Nibiru bo vodo dolgega življenja pil,
hrano dolgega življenja jedel,
Kot eden od nas Anunnakijev lahko nekdo z
Zemlje postane!
Tako je Enlil En-Kiju in ostalim
voditeljem govoril.
Z odločitvijo Anuja tudi En-Ki ni bil
zadovoljen; mrtvo hladen je bil njegov obraz, ko je z Anujem govoril.
Kar je Enlil govoril, se je z Enlilom
njegov brat En-Ki strinjal:
Dejansko, kdo bi si mislil kaj takega! Tako
je drugim rekel En-Ki.
Brata sta sedela in razmišljala; tudi
Ninmah je z njima premišljevala.
Anujevemu ukazu se ne moremo izogniti!
jima je rekla.
Naj se Adapa z našimi mladimi odpelje na
Nibiru, naš strah, da Anuju razložijo!
En-Ki je rekel tudi drugim. Naj bodo
Ningishzidda in Dumuzi njegovi spremljevalci,
Mimogrede, Nibiru bodo prvič s svojimi
očmi videli tudi oni!
Ninmah je bila predlogu naklonjena: naši
mladi, na Zemlji rojeni,
Na Nibiru pozabljajo, njihovi življenjski cikli,
ki jih imajo na Zemlji, so preobremenjeni;
Naj potujeta tudi dva sinova En-Kija, ki
še nista poročena na Nibiru,
Tam, si bosta neveste našla sama!
Ko je naslednja nebesna komora iz Nibira
prišla v Sippar, je Ilabrat, vizir Anuja, izstopil iz komore.
Prišel sem po Zemljana Adapo! Tako je
voditeljem povedal.
Voditelji so Ilabratu Adapo predstavili; tudi
Titi in njeni sinovi so mu predstavljeni.
Dejansko so po naši podobi! je rekel Ilabrat.
Predstavljena sta bila Ilabratu
Ningishzidda in Dumuzi, En-Kijeva sinova.
Za spremljanje Adape na poti sta bila
izbrana! mu je rekel En-Ki.
Anu bo zadovoljen, ko bo videl svoje
vnuke! je rekel Ilabrat.
Da bi slišal navodila, je En-Ki poklical Adapo. Adapi je rekel:
Adapa, na Nibiru, planet, od koder smo mi
prišli, boš šel,
Pred Anuja, našega kralja boš prišel,
njegovemu veličanstvu boš predstavljen;
Pred njim se boš poklonil. Govori le, ko
te vprašajo, dajaj kratke odgovore!
Nova oblačila boš prejel; novo obleko si
nadeni.
Kruha kot na Zemlji, ti bodo dali; kruh je
smrt, ne jej!
V kelih bodo dali eliksir, ki ga bodo
pili, tudi tebi bodo dali; eliksir je smrt, ne pij!
S tabo bosta Ningishzidda in Dumuzi
potovala, moja sinova, poslušaj njune besede in boš živel!
Tako je En-Ki Adapo podučil. To si bom
zapomnil! Je dejal Adapa.
En-Ki je poklical Ningishziddo in Dumuzija,
ju blagoslovil in jima dal nasvete.
Pred Anuja, kralja, mojega očeta, prideta,
poklonila se mu bosta in hvaležnost izkazala;
Pred knezi in plemiči ne bodita zmedena, z
njimi sta enakopravna.
Da se Adapa vrne na Zemljo, je vajino
poslanstvo, Nibirujevi užitki naj vas ne
očarajo!
To si bomo zapomnili! sta rekla
Ningishzidda in Dumuzi.
Svojega najmlajšega, Dumuzija, je En-Ki
objel, na čelo ga je poljubil;
Modrega Ningishziddo je En-Ki objel, na
čelo ga je poljubil.
V stisnjeni pesti je imel Ningishzidda
skrito tablico, da je ni nihče videl,
Mojemu očetu Anuju to tablico daj na skrivaj!
je rekel En-Ki Ningishziddi.
Potem sta oba z Adapo v Sippar odšla, v
mesto nebesnih voz,
Ilabratu, Anujevemu vezirju, so se vsi
trije javili.
Ningishziddi in Dumuziju je bila dana
obleka Igigijev, da sta bila oblečena kot nebesni orli.
Kar se tiče Adape, je bila njegova glava ostrižena,
orlovska čelada mu je dana,
Namesto njegovega oblačila, v tesno oprijeto
oblačilo so ga oblekli,
Med Ningishziddo in Dumuzijem se je v
notranjost povzpel.
Ko je bil dan signal, je nebesna kočija
zarohnela in se stresla;
V strahu je Adapa kričal in viknil: Orel
brez kril je vstal!
Vsak s svoje strani sta Ningishzidda in Dumuzi
položila nanj svoje roke, s pomirjevalnimi besedami sta ga pomirila.
Ko so prešli eno ligo, so nazaj na Zemljo
pogledali; svoje dežele so videli, ki so jih morja in oceani ločevali.
Ko so bili oddaljeni dve ligi, se je ocean
na velikost kadi pomanjšal. kopno je bilo velikosti košarice.
Ko so bile tri lige, so znova pogledali,
od kod so odšli;
Zemlja je bila zdaj majhna kroglica, morje
je pogoltnila tema prostranosti.
Še enkrat se je Adapa vznemiril; zjokal se
je in vzkliknil: Vrnite me nazaj! je zavpil.
Ningishzidda je dal roko na vrat Adape; v
trenutku je bil Adapa tiho.
Ko so pristali na Nibiru, je bilo veliko
radovednosti,
Otroke En-Kija, rojenih na Zemlji, da bi
videli, še toliko bolj z Zemljanom, da bi se srečali:
Bitje z drugega sveta je na Nibiru prišlo!
Tako so množice kričale.
Z Ilabratom v palačo so jih vzeli, da so
se oprali in z aromatiziranimi olji pomazali.
Sveža in prijetna oblačila so jim bila
dana;
Poslušajoč En-Kijeve besede je Adapa
oblekel nova oblačila.
V palači so se zbrali plemiči in junaki, v
prestolnici so se zbirali knezi in svetovalci.
V prestolnico jih je Ilabrata vodil, Adapo
za njimi, prav tako dva sinova En-Kija.
V prestolnici pred kraljem Anujem so se
poklonili; s svojega prestola je stopil Anu.
Moja vnuka! Moja vnuka! Je zavpil. Objel
je Dumuzija, objel je Ningishzidda,
S solzami v očeh ju je objel, ju poljubil.
Ningishzidda, Dumuzi, ,Adapa
Na desno je posadil Dumuzija, na svojo
levo je posadil Ningishzidda.
Potem je predstavil llabrat Anuju Zemljana
Adapo.
Ali razume naš govor? Je Anu, kralj,
vprašal Ilabrato.
Res je, da ga je gospod En-Ki poučeval! Tako
je Ilabrat odgovoril.
Pridi sem! Je Anu dejal Adapi. Kakšno je
tvoje ime in tvoj poklic?
Adapa je stopil naprej, spet se je
poklonil: Adapa je moje ime, gospoda En-Kija sem služabnik!
Tako je Adapa z besedami odgovoril; njegov
odgovor je povzročil veliko presenečenje.
Čudo čudes na Zemlji je bilo doseženo! Je
izjavil Anu.
Čudo čudes na Zemlji je bilo doseženo! So vsi
zbrani vzklikali.
Naj bo praznovanje, naj se gostje tako
pozdravijo! Je rekel Anu.
V sobo za bankete so Anuju sledili vsi
prisotni, k obremenjenim mizam so se veselo namenili.
Na obloženih mizah je bil ponujen kruh
Nibira. Adapa ga ni pojedel.
Na natovorjenih mizah je bil na voljo
eliksir z Nibira. Adapa si ga ni drznil okusiti.
Zaradi tega je bil kralj Anu zmeden, bil
je užaljen:
Zakaj je En-Ki na Nibiru poslal tega
slabotnega Zemljana, da bi mu razkrili nebesne poti?
Pridi Adapa! je rekel Anu Adapi. Zakaj
niste jedli niti pili, našo gostoljubnost ste zavrnili?
Moj gospodar En-Ki mi je ukazal: Kruha ne jesti, eliksirja ne piti!
Tako je Adapa kralju Anuju odgovoril.
Kako čudna je ta stvar! je rekel Anu. Zakaj je En-Ki Zemljanu preprečil uživati našo hrano
in eliksir?
Ilabrat
Prosil je Ilabrata, vprašal je Dumuzija;
Ilabrat odgovora ni vedel, Dumuzi ni znal razložiti.
Prosil je Ningishziddeja. Mogoče je odgovor
v tem! Je Ningishzidda dejal Anuju.
Skrivno tablico, ki jo je prinesel skrito,
je pri tem dal kralju Anuju.
Zmeden je bil Anu. Anu je bil zaskrbljen;
v svojo zasebno komoro je šel, da bi tablico dešifriral.
V svoji zasebni komori je Anu skeniral
tablico,
V pregledovalnik je vstavil tablico, od En-Kija
sporočilo, da dešifrira.
Adapa, po mojem semenu je iz zemeljske
ženske rojen! To je bilo En-Kijevo sporočilo.
Prav tako je Titi, ki je druga Zemljanka,
njegova sestra, iz mojega semena.
Z modrostjo in govorjenjem so obdarjeni; z
dolgo življenjsko dobo Nibira niso.
Kruha dolgega življenja ne sme jesti,
eliksir dolgega življenja ne bi smel piti.
Za živeti in umreti na Zemlji se mora
Adapa vrniti, smrtnost mora biti njegova usoda,
Z poljedelci in pastirji njegovih potomcev
bo zemlja naseljena!
Tako je En-Ki skrivnost Adape odkril
svojemu očetu Anuju.
S tajnim sporočilom En-Kija je bil Anu
presenečen; ali bi bil jezen ali bi smejal, ni vedel.
Ilabrata, svojega vezirja je povabil v
zasebno sobo, nato mu je rekel:
Ta moj sin E.A., znan tudi kot En-Ki, s
svojimi prostimi potmi z ženskami se ni popravil!
Svojemu vizirju Ilabrati je pokazal
sporočilo na tablici.
Kakšna so lahko pravila, kaj lahko kralj
naredi? je Anu vprašal svojega vizirja.
Ljubice so med nami po pravilih dovoljene;
za medplanetarne kohabitacije (spolno občevanje) ni nobenih pravil!
Tako je Ilabrat kralju odgovoril. Če je
škoda, naj bo omejena,
Naj se Adapa takoj vrne na Zemljo. Naj
Ningishzidda in Dumuzi dlje ostaneta!
Anu je nato Ningishzidda v svojo zasebno
sobo povabil;
Veš kaj je rekel tvoj oče? je Ningishziddo
vprašal.
Ningishzidda je spustil glavo in s
šepetajočim glasom rekel:
Ne vem, ampak mislim, da lahko.
Življenjsko bistvo Adape, ki sem ga preveril, je En-Kijevo seme!
Torej je sporočilo resnično! mu rekel Anu.
Adapa na Zemljo naj se vrne takoj,
Če želite imeti civilizirano zemeljsko človeštvo
bo to njemu usojeni prednik!
S tabo, Ningishzidda, na Zemljo se bo
Adapa vrnil.
Civiliziranemu človeštvu po očetovi
strani, postani učitelj!
Tako je Anu, kralj odločil. Odločil je o
usodi Adape in Ningishzidda.
K zbranim učiteljem in plemičem, knezom in
svetovalcem se je Anu vrnil, kakor tudi k drugim,
Zbranim besede odločitve je Anu objavil:
Dobrodošlica za Zemljana se ne more nadaljevati,
na našem planetu ne more jesti ali piti;
S svojimi presenetljivimi sposobnostmi, ki
smo jih vsi videli, naj se vrne na Zemljo,
Naj svoje potomce tam po zemeljskih poljih
in travnikih vodi!
Da bi zagotovili njegovo varnost in se
izognili njegovi vznemirjenosti, bo Ningishzidda z njim nazaj potoval,
Z njim bodo poslana semena Nibirujevega
zrnja, da se razmnožijo na Zemlji;
Dumuzi, najmlajši, en Shar bo z nami
ostal,
Potem se vrne na Zemljo s semeni in z jajčeci
ovac in koz!
To je bila odločitev Anuja, ob kraljevih
besedah so vsi s soglasjem pokleknili.
V določenem času sta bila Ningishzidda in
Adapa na kraj nebesnih kočij prepeljana.
Anu in Dumuzi, svetnik in svetovalci,
plemiči in junaki so se od njiju poslovili.
Bilo je grmenja in tresenja, in voz je
poletel;
Planet Nibiru se je manjšal, obzorje do
zenita nebes sta videla.
Na svoji poti je pojasnil Ningishzidda
Adapi bogove (imena) planetov.
O Soncu in Zemlji, surovi Luni, lekcije mu
je dal,
Kako se meseci lovijo med seboj in kako se
šteje planetarno leto, ga je učil.
Ko sta se vrnila na Zemljo, je svojemu
očetu En-Kiju Ningishzidda povedal vse, kar se je zgodilo.
En-Ki se je smejal in ga udaril po hrbtu:
vse je šlo, kot sem pričakoval, je veselo rekel;
Razen pridržanja Dumuzija, to mi je
uganka! To je En-Ki rekel.
Hitro vračanje Ningishzidde in Adape je
zelo zmedlo Enlila,
Kaj je narobe, kaj se je zgodilo na
Nibiru? Je Ningishziddo vprašal Enlil.
Naj bo Ninmah tudi prisotna, naj tudi ona
sliši! mu je rekel En-Ki.
Ko je prispela Ninmah, je Enlilu in njej
Ningishzidda povedal.
En-Ki je povezal svojo družino z Zemljankami;
Nobenega pravila nisem prelomil, našo
popolnost sem zagotovil! Jim je En-Ki je rekel.
Nobenega pravila nisi zlomil, usodo
Anunnakijev in Zemljanov z naseljevanjem si odločil!
Tako je Enlil v besu rekel. Od sedaj naprej
je loterija, usoda je prehitela vero!
Z jezo je zbežal Enlil, z jezo se je
obrnil in jih pustil stati.
V Eridu je prišel Marduk, ki ga je
poklicala njegova mati Damkina.
Možne poteze, da bi preveril od očeta in
brata, je zahteval.
Da skrivnost pred Mardukom obdržita, se odločita
oče in brat;
Anu je bil nad civiliziranim človekom
navdušen, da takoj Zemljo naseli, je ukazal!
Tako so Marduku odkrili le del resnice.
Nad Adapo in Titi je bil Marduk navdušen,
nad otrokoma je bil navdušen.
Medtem ko Ningishzidda Adapo poučuje, naj
bom učitelj fantov!
Tako je Marduk rekel svojemu očetu En-Kiju
in tudi Enlilu. `
Naj Marduk uči enega, naj Ninurta uči
drugega! jima je odgovoril Enlil.
V Eridu je Ningishzidda z Adapo in Titi
ostal, računanja in pisanja je Adapo poučeval.
Dvojček, ki je bil prvi rojen Ninurti v
Bad Tibira, je pripeljan v njegovo mesto,
Ka-ina,
On-ki-na-njivi-goji-hrano, je poklical.
Kopanja kanalov za zalivanje je učil,
sejanju in žetvi ga je poučeval.
Od lesa drevesa je Ninurta za Ka-ina izdelal
plug, s katerim bo obdeloval zemljo.
Marduk
Ninurta
Drugega brata, sina Adape, je Marduk vzel
na travnike,
Abael, kot
On-iz-zalivanih-travnikov, se je njegovo ime pozneje uporabljalo.
Kako zgraditi staje ga je Marduk najprej
poučeval; da bi začeli, so čakali vrnitev Dumuzija.
Ko je bil Shar dokončan, se je Dumuzi
vrnil na Zemljo,
Oplojena semena ovac in jagnjeta za rast
je s sabo prinesel,
Štirinožne živali z Nibira na drugi
planet, na Zemljo, je prinesel!
Njegova vrnitev z oplojenim semenom ovac
je bil povod za veliko praznovanje,
V skrbi za svojega očeta En-Kija, se je
Dumuzi vrnil z dragocenim blagom.
Voditelji so se nato sestali, kako nadaljevati
z novo pasmo:
Še nikoli prej ni bilo ovac na Zemlji,
jagnjeta niso nikdar na Zemljo z neba padla,
Koza še nikoli prej ni imela svojega
otroka,
Tkanje ovčje volne še nikoli ni bilo
videno!
Anunnaki voditelji, En-Ki in Enlil, Ninmah
in Ningishzidda so bili ustvarjalci,
Ustanovitveni zbor, Ustvarjalna hiša, naj
odloči o rešitvi.
Na čistem griču pristanišča, na Cedrih, je
bilo ustanovljeno,
Blizu, kjer so posejali semena za izdelavo
eliksirja, ki jih je prinesla za Ninmah,
Začelo se je množenje zrnatih semen in
ovac na Zemlji.
Ka-inu za setev in žetev je bil Ninurta
mentor,
Umetelnosti Abelovi vzreji ovac in jagnjet
in pastirjenja je bil Marduk učitelj.
Ko so bili prvi pridelki pobrani, ko so
odrasle prve ovce,
je En-Ki razglasil praznovanje Prvih!
Pred zbranimi Anunnakiji so prva zrna,
prva jagnjeta predstavljena
Ob stopinjah Enlila in En-Kija, Ka-inu, ki ga je vodil Ninurta, je bila
dana ponudba;
Ob stopinjah Enlila in En-Kija, Abaelu, ki ga je vodil Marduk, je bila
njegova ponudba postavljena.
Enlil je bratoma dal radosten blagoslov, delo
razglasil za veličastno.
En-Ki, se je zahvalil svojemu sinu Marduku
za koze in ovce videne vseokoli,
Na Zemljo je prišlo meso za
prehranjevanje, volna za nošenje! je dejal En-Ki.
Po končanem praznovanju Prvih je bil
Ka-inov obraz kisel;
Zaradi pomanjkanja En-Kijevega blagoslova
je bil ogorčen.
K svojim nalogam sta se brata vrnila, pred
bratom se je Abel hvalil:
Jaz sem tisti, ki prinaša obilico, kar
Anunnakije veseli,
Kdo daje moč junakom, ko jim daje volnena
oblačila!
Ka-in je bil po besedah svojega brata
užaljen, njegovemu hvaljenju je močno nasprotoval:
Jaz sem tisti, ki skrbi, da rastline
razkošno rastejo, ki gradi brazde, da so zrna težka (polna obilja),
na katerih področjih se množijo ptice,
kanali postanejo bogati z ribami,
Imajo za kruh, ki jim ga pripravim jaz, zaradi
rib in perutnine je hrana Anunnakijem raznovrstna!
Še in še sta se brata dvojčka spopadala,
ves zimski čas sta se prepirala.
Ko se je poletje začelo ni deževalo, travniki
so bili suhi, pašniki so se zmanjšali.
Na polja brat Abael je svoje črede pripeljal, da so iz
brazd in kanalov pile vodo.
Zaradi tega je bil Ka-in jezen; da premakne svoje
črede, je svojemu bratu ukazal.
Kmet in pastir, brat bratu izgovarjata beseda obtožbe.
Pljuvala sta drug na drugega, s pestmi sta se borila.
Resno jezen je Ka-in kamen pobral, z njim
udaril Abaela v glavo.
Ponovno ga je spet udaril, dokler ni padel
Abael, njegova kri je odtekla.
Ko je Ka-in v krvi svojega brata videl,
Abael, Abael, moj brat! je zavpil.
Abael je ostal na tleh brez gibanja, od
njega je odšla njegova duša.
Z bratom, ki ga je ubil, je Ka-in ostal dolgo, dolgo
je sedel tam jokajoč.
Titi je bila tista, ki je prva izvedela za uboj s
svojo slutnjo.
V sanjah, ko je spala, je Abaelovo kri videla na roki
Ka-ina.
Adapo je iz spanca prebudila, svojo sanjsko vizijo mu
je povedala.
Težka žalost mi je srce napolnila, kaj se je zgodilo?
Tako je Titi rekla Adapi; bila je zelo razburjena.
Zjutraj sta odšla iz Eriduja do mesta, kamor sta Ka-in
in Abael odšla.
Na polju sta našla Ka-ina ki je še vedno
sedel ob mrtvem Abaelu.
V veliki agoniji je Titi (Biblijska Eva) jokaje kričala, Adapa (Biblijski Adam)si je po glavi razmazal blato.
Ka-in in Abael
Kaj si naredil? Kaj si naredil? k Ka-inu
sta vikala.
Tišina je bila Ka-inov odgovor; na tla se
je vrgel in plakal.
V mesto Eridu se je vrnil Adapa, kaj se je
zgodilo, je Gospodu En-Kiju povedal.
Z besom se je soočil En-Ki z Ka-inom.
Prekleti boš! mu je rekel.
Iz Edina moraš oditi, med Anunnakiji in
civiliziranimi Zemljani ne boš ostal!
Kar se tiče Abaela, na področju kjer je,
njegovo telo, ne more ostati divjim pticam;
Kot je običaj pri Anunnakijih, v grobu pod
kamnitim kupom (ploščo) bo pokopan.
Tako je Abaela zakopal En-Ki in Adapi in
Titi pokazal, ker jima običaj ni bil znan.
Trideset dni in trideset noči sta za Abaelom starša
žalovala.
V Eridu je bila vložena tožba proti
Ka-inu, kazen z izgonom je želel En-Ki.
Za njegovo dejanje mora biti Ka-in
umorjen! Tako je jezno rekel Marduk.
Naj bo sedem sodnikov zbranih! Prav tako
je rekel Ninurta, Ka-inov mentor.
Kdo je za takšno sestavljanje kdaj slišal!
Je zaklical Marduk,
Da se za enega takega voditelje z Nibira
Anunnakije za sodnike kliče?
Ali ni dovolj, da je se nekdo, ki mu je
Ninurta bil naklonjen, ubije?
Ali ni to enako, kot je Ninurta Anzuja
premagal, ali se ni Ka-in proti svojemu bratu dvignil?
Kot usoda Anzuja, Ka-inova usoda bi morala
biti, da se ugasne njegova življenjska sapa!
Tako je Marduk jezno En-Kiju, Enlilu in
Ninurti rekel.
Ninurta je bil zaradi besed Marduka
žalosten; tišina, ne besede, je bil njegov odgovor.
Naj z Mardukom, svojim sinom, na samem
govorim, jim je rekel En-Ki.
Ko sta bila v zasebni komori, on, En-Ki in
Marduk:
Moj sin! Moj sin! Marduku je En-Ki tiho
spregovoril. Tvoja agonija je velika. Ne polnimo agonije z agonijo!
Skrivnost, ki je v mojem srcu močno
zaprta, naj ti povem!
Nekoč davno, ko sem se sprehajal, sem
zasačil dve zemeljski dekleti,
Z njimi sta bila z mojim semenom zasnovana
Adapa in Titi,
Tvoj polbrat in polsestra.
Nova vrsta Zemljana, civiliziran človek, je
s tem na Zemljo prinešena;
Ali bi jih lahko razmnoževali, če bi naš
kralj Anu bil v dvomih?
O rojstvu Ka-ina in Abaela sta bila Anu in
svet na Nibiru obveščena.
Nova faza prisotnosti Anunnakijev na tem
planetu je bila dobrodošla in odobrena;
Zdaj ko je bil Abael ubit, in če bo tudi
Ka-in ugasnjen,
bo prišlo do konca, ponovili se bodo
upori, vse, kar je bilo doseženo, se bo razkrojilo!
Ni čudno, da ti je bil Abael všeč, sin tvojega
polbrata je bil!
Zdaj drug do drugega imejmo usmiljenje,
naj Adapa preživi!
Tako je En-Ki z žalostjo odkril skrivnost
Marduku, sinu svojemu.
Po odkritju je bil Marduk najprej
presenečen, nato ga je premagal smeh:
O tvoji ljubezenski moči sem veliko ugibal,
zdaj pa sem prepričan!
Resnično naj bo življenje Ka-inu
prihranjeno, na konec Zemlje naj bo izgnan!
Tako je Marduk, spremenjen od jeze do
smeha rekel svojemu očetu.
V Eriduju je En-Ki izrekel sodbo Ka-inu:
Na vzhod, v deželo "tavajočih-nomadov-izgubljenih"
za svoje zlo dejanje mora Ka-in oditi,
Da bi mu bilo njegovo življenje
prihranjeno, se bo razlikoval s svojimi rodovi!
Ningishzidda bo spremenil življenjsko
bistvo Ka-ina:
Tako, da na njegovem obrazu brada ne bi
smela rasti, Ka-inu bo življensko bistvo Ningishzidda spremenil.
S svojo sestro Awan, kot soprogo, je Ka-in
iz Edina odšel, v deželo "tavanja" (nomadov ?) je usmeril svojo pot.
Anunnaki so sedeli in se med seboj
spraševali:
Brez Abaela, brez Ka-in, kdo bo za nas
gojil zrna za kruh,
Kdo bo pastir, da se ovce pomnožijo, izdeloval
volno za oblačila?
Naj se Adapi in Titi omogoči večja družina!
Tako so rekli Anunnakiji.
Adapa je z blagoslovom En-Kija spet
spoznal svojo soprogo Titi;
Ena hči, druga hči, so se znova in znova
rodile.
V petindevetdesetem Sharu sta Adapa in
Titi končno imela sina;
Sati, Tisti-ki-se-spet-poveže-z-življenjem,
mu je dala ime Titi; od njega dalje so
šteli generacije Adape.
Vsega skupaj sta imela Adapa in Titi
trideset sinov in trideset hčera,
Od njih obdelovalci zemlje in pastirji za
Anunnakije postanejo,
Z njimi se je obilje Anunnakijem in
civiliziranim Zemljanom vrnilo.
V sedemindevetdesetem Sharu se je rodil
Satiju in njegovi ženi Azuri, sin.
Z imenom Enshi v zapisnikih je bil
zapisan; Mojster človeštva je pomenilo njegovo ime.
Od očeta Adape se je pisanje in računanja
naučil razumeti,
In kdo so bili Anunnaki in vse o Nibiru,
je Adapa Enshiju povedal.
V Nibru-ki so ga vzeli Enlilovi sinovi;
skrivnosti Anunnakijev so ga učili.
Pokazali so mu, kako uporabljati
parfumirana olja za pomazovanje (kot del verske ceremonije) Nannarja, Enlila na
Zemlji kot najstarejšega.
Kako eliksir iz Inbu sadežev pripraviti,
ga je Enlilov najmlajši, Ishkur, naučil .
Bilo je takrat, ko je civilizirani človek
Anunnakije pričel klicati "Gospod".
In obred čaščenja Anunnakijev. To je bil
začetek verskih obredov.
Nato se je rodil Enshiju z njegovo sestro
Noam, sin,
Kunin, on-iz-peči, je imelo pomen njegovo
ime.
Ker ga je Niburta naučil v Bad Tibiri olje
pridelati in peke.
Kako se bitumni prižgejo, kako se
rahljajo, mehčajo in izboljšajo, ga je učil;
Pri taljenju in rafiniranju zlata za
Nibiru se je s svojim potomcem trudil.
V osemindevetdesetem Sharu je prišlo do
tega.
V devetindevetdesetem Sharu se je Kuninu
rodil sin,
Z Mualito, polsestro Kunina, je bil zanošen.
Adapa, naš prednik, kateremu je Enki
preprečil nesmrtnost
Malalu, Kdor-se-igra, ga je poimenovala; v
glasbi in pesmi se je odlikoval.
Za njega je Ninurta izdelal strnjeno
harfo, flavto je za njega oblikoval;
Hymne, da bo Ninurti Malalu igral, s
svojimi hčerami pred Ninurto so peli.
Soproga Malaluja, hči brata njegovega
očeta je bila, Dunna je bilo njeno ime.
V stotem Sharu, odkar se je štetje na
Zemlji začelo,
se je rodil Malaluju in Dunni sin, njun
prvorojeni;
Irid, On-od-sladkih-voda, ga je njegova
mama Dunna poimenovana.
Njega je Dumuzi naučil, kako naj se
izkopljejo vodnjaki za črede v oddaljenih travnikih.
Bilo je tam, ob vodnjakih na travnikih,
kjer so se zbirali pastirji in dekleta,
Kjer se je civilizirano človeštvo previdno
širilo in širilo.
V njegovih časih so vse pogosteje
prihajali Igigi na Zemljo.
Da bi opazovali in videli z neba, so se
vedno bolj spuščali,
vse bolj so si želeli ogledati in videti,
kako je na Zemlji;
Ogledati in videti, kaj se na Zemlji
dogaja, si je Marduk najbolj želel.
V vdolbini na travniku je (našel -
spoznal) svojo soprogo Irid-Baraka
je bilo njeno ime, hči materinega brata je
bila.
Na koncu sto in drugega Shara se jima je
rodil sin,
Z imenom En-Ki-Me, ali En-Ki-ME-Razumevajoč,
je bil v analih imenovan.
Moder in inteligenten je bil, številke je
hitro razumel.
En-Ki-ME
O nebesih in vseh nebesnih stvareh je on
je bil čas nenavaden.
Gospodu En-Kiju je bil všeč, skrivnost, ki
jo je imel o Adapi, je tudi njemu razkril.
O družini Sonca in dvanajstih nebesnih
bogovih (planetih) ga je En-Ki učil,
In kako so se šteli Lunini meseci in leta
po Soncu,
In kako so se šteli na Nibiru Shari in
kako je štetje En-Ki združil,
Kako je Gospod En-Ki krog nebes na
dvanajst delov razdelil,
Konstelacija vsakega, kako ga je En-Ki
dodelil, dvanajst postaj v velikem krogu, ki ga je uredil, (astrološki krog!!!)
Kako častiti dvanajst (!) velikih
voditeljev Anunnakijev po imenih, po katerih so imenovali postaje.
Raziskovanje neba je En-Ki-MEja veselilo;
dvoje nebesnih potovanj je naredil.
Da bi bil z Mardukom, je bil na pristajalno
ploščad En-Ki-ME poslan,
Od tam ga je Marduk z raketo na Luno vzel.
Kar se je tu Marduk od svojega očeta En-Kija
naučil je En-Ki-MEja učil.
Ko se je na Zemljo vrnil En-Ki-ME, so ga
poslali, da je bil z Utujem v Sipparju.
Obstaja tablica za pisanje, kaj se je od
znanja Utuja preneslo En-Ki-MEju,
Utu ga je v svojem svetlem prebivališču
namestil za princa Zemljanov.
Obrede, ki jih ga je učil, so začetki funkcije duhovništva.
V Sipparju je En-Ki-ME s svojo soprogo
Edinni, polsestro, prebival,
V sto in četrtem Sharu se jima je rodil
sin,
Mama mu je dala ime Matushal, ta,
ki-dvigne-svetle-žarke, je pomenilo njegovo ime.
Bilo je po tem, ko je En-Ki-ME odšel na
svoje drugo potovanje v nebesa,
Tudi tokrat je bil Marduk njegov mentor in
spremljevalec.
V nebesni kočiji v nebesnem zraku sta se
dvignila proti Soncu in na oddaljenosti okoli njega krožila.
Marduk ga je s sabo vzel tudi na obisk
Igigijev na Lahmu,
Igigijem je bil všeč, od njega so se učili
o civiliziranih Zemljanih.
O njem je v Analih zapisano, da je bil v
nebesa vzet,
V nebesih je ostal do konca svojih dni.
Preden je En-Ki-ME odšel v nebesa, o vsem
na nebu je bil poučen.
Zapise je En-Ki-ME napravil, da so njegovi
sinovi vedeli, kaj vse je o nebu znal;
Vse, kar je v nebesni družini Sonca, je
zapisal,
In o četrtinah Zemlje in njenih deželah
ter njenih rekah
V roke Matushala, njegovega prvega sina, je
pisanja zaupal,
Naj s svojima bratoma Ragimom in Gaidadom
študira in spoštuje.
V sto in četrtem Sharu se je rodil Matushal,
Igigijskim težavam in kar je storil
Marduk, je bil priča.
V zakonu z Ednat, se je Matushalu rodil
sin, po imen je bil Lu-Mach, Mogočen Mož.
V njegovih dneh so razmere na Zemlji
postale težje; zaradi garanja na poljih in travnikih so rastle pritožbe.
Kot preddelavca so Lu-Macha imenovali
Anunnakiji: količine povečati, obroke zmanjšati.
V njegovih dneh je Adapa dosegel svoj
smrtni dan;
In ko je Adapa vedel, da bodo njegovi
dnevi do konca prišli,
Igigi – Anunnakiji nastanjeni na Marsu
Naj se mi vsi moji sinovi in njihovih
sinov sinovi pridružijo! Je rekel,
Da jih preden umrem lahko blagoslovim in jim
besede spregovorim.
In ko so se Sati in sinovi sinov zbrali,
Kje je Ka-in, moj prvorojenec? Jih je vprašal
Adapa. Privedite ga! je rekel vsem.
Preden je gospoda En-Kija Sati posredoval
očetovo željo, kaj naj naredi, je gospodarja vprašal.
En-Ki je nato pozval Ninurto: Naj
izgnanci, katerim si bil mentor, pridejo do Adapine smrtne postelje!
K svoji nebeški ptici se je Ninurta
pognal, v deželo "nomadstva" je letel;
Po pokrajinah je šel, z neba je Ka-ina
iskal.
In ko ga je našel, je Ka-ina kot na
orlovskih krilih k Adapi prinesel.
Ko je bil Adapa o prihodu svojega sina
obveščen, je dejal: pustite Ka-ina in Satija pred mene!
Pred svojega očeta sta prišla dva, Ka-in
kot prvorojeni na desni, Sati na levi.
Vid Adape je opešal, da bi prepoznal
obraze svojih sinov, se ju je dotaknil;
In obraz Ka-ina na desni je bil brez
brade, in obraz Satija na levi z brado je bil.
In Adapa je dal desno roko na glavo
Satija, tistega na levi,
In blagoslovi ga in reče: iz tvojega
semena bo napolnjena Zemlja,
In od tvojega semena kot drevesa s tremi
vejami, bo Človeštvo preživelo veliko nesrečo.
In položil je levo roko na glavo Ka-inu na
njegovi desni in mu rekel:
Zaradi tvojega greha, za pravice po
rojstvu si prikrajšan (razdedinjen), ampak od tvojega semena bo izšlo sedem
narodov,
Razvejani bodo uspevali, v daljnih deželah
bodo živeli;
Toda, če boš tvojega brata s kamnom ubil,
kamen bo tvoj konec.
In ko je Adapa dokončal te besede in
rekel, so mu roke padle, je vzdihnil in rekel:
Sedaj pokliči mojo soprogo Titi in vse
sinove in vse hčere,
In po tem, ko me bo moj duh zapustil, me
nesite na moj rojstni kraj ob reki,
In z mojim obrazom proti sončnemu vzhodu me
pokopljite!
Titi je kot ranjena zver zavpila, na
kolena pred Adapo je padla.
In sinova Adapina, Ka-in in Sati, v krpo
njegovo telo zavijeta,
V jami ob obrežju reke, ki jo je prikazala
Titi, so Adapo zakopali.
Sredi triindevetdesetega Shara je bil
rojen, ob koncu stoosmega je umrl.
Dolgo življenje za Zemljana je imel
(54,000 let); življenjski cikel En-Kija ni imel.
In potem, ko je bil pokopan Adapa, se je
Ka-in se je od matere in brata oprostil.
Ninurta ga je v svojem ptičje-vozilo nazaj
v deželo tavanja vrnil.
In v oddaljenem kraljestvu je Ka-in imel
sinove in hčere,
In za njih je grad gradil in, ko je
gradil, ga je padli kamen ubil.
V Edinu Lu-Machu, kot preddelavec je
služil Anunnakijem,
V dneh Lu-Macha so Marduk in Igigi z
Zemljankami sklepali zakonske zveze.
Povzetek naslednjega sklopa tablic (št 9)
Človeštvo se razširi;
Adapina linija služi kot kraljevska
Marduk, ki je ščitil
Enlila, se je spoprijateljil Zemljanko
Nebesne motnje in
podnebne spremembe vplivajo na Lahmu
Igigi se spustijo na
Zemljo, Zemljanke si vzamejo za žene
V svobodnem spolnem
odnosu se En-Kiju rodi človeški sin, Ziusudra
Suša in kuge povzročajo
trpljenje na Zemlji
Enlil jo vidi kot udarec
usode, želi, da se vrne domov
Ninmah, ki jo starajo
Zemljini cikli, se prav tako želi vrniti
Skrivnostni odposlanec
(danes vemo da s Plejad) jih opozarja, naj se ne borijo proti svoji usodi
Znaki nakazujejo
prihajajoči katastrofalni potop
Večina Anunnakijev
začenja odhajati nazaj na Nibiru
Enlil uveljavlja načrt,
da bi Človeštvo propadlo
En-Ki in Ninmah
začenjajo ohranjati Zemljino seme življenja
Preostali Anunnaki se
pripravijo na dan poplav
Nergal, gospodar
Spodnjega Sveta (zemlje pod ekvatorjem),
izda opozorilo
Ni komentarjev:
Objavite komentar