Adam in bogovi
Stvaritev človeka je zagotovo ena
najzanimivejših tem, ki zanimajo razmišljujočega človeka. A v Biblijskih
razlagah je preveč nejasnosti in lukenj, da bi se človek z njimi lahko
zadovoljil. Med prvih pet človeštvu najzanimivejših vprašanj sodijo zagotovo
tale: Kako je bil v resnici ustvarjen Adam? V kakšni povezavi je Eva z njegovim
rebrom? In kdo je bila kača? Ali pa kronsko vprašanje: kaj je bil prepovedani
sad, ki je rasel na drevesu spoznanja?
Kot
sem zapisal v prvih dveh člankih (Zgodba o Sumercih in Geneza na kratko),
sumerske ploščice ne puščajo nikakršnega dvoma: »bogovi«
oz. Nefili so potrebovali delavca , služabnika in sužnja za
delo v rudnikih zlata. Ustvariti je bilo treba bitje, ki bi bilo kos tej
nalogi. Pri stvaritvi Adama je šlo za gensko manipulacijo, s katero je tedanji
človečnjak dobil »božjo« genetiko in identiteto. Ker križanja med živalmi in
človekom niso dala uporabnih rezultatov je bila smiselna le še ta kombinacija. Takšno
zgodbo pred tisočletji povedati človeku je bilo nemogoče. Ob današnjem
intelektualnem nivoju človeka pa z njo ni težav.
V
minulih desetletjih so genetske raziskave tako napredovale, da je bilo
moč analizirati genetske zapise večjega števila
Zemljanov. In prišlo je do zanimivih odkritij. Ugotovljeno je
bilo, da vsa ljudstva izhajajo iz ene pradavne Eve, ki je živela v južni Afriki
pred 180.000 do 300.000 leti. Nobelovci so se nadalje vprašali, zakaj je v vseh živih bitjih prisoten samo en tip genetskega zapisa: v
prav vseh bitjih na Zemlji najdemo isto DNK, sestavljeno iz istih štirih
nukleotidov. In drugo vprašanje: zakaj imajo ključno vlogo v
razvoju bioloških življenjskih oblik določeni kemični elementi, ki so v okolju
prisotni le v neznatnih količinah, medtem ko elementi kot krom
ali nikelj, ki jih je v izobilju, igrajo zanemarljivo vlogo. Nekateri
raziskovalci (Crick in Orgel) so razburkali javnost z izjavo, da se prvotni organizmi niso naključno pojavili na planetu,
temveč so bili na Zemljo prineseni namerno. Inteligentna bitja z drugih
planetov so posejala na Zemljo "semena življenja".
Enki speaks
O Adamu in stvariteljih
Sumerci
so stvarjenje Adama natanko popisali. Velike kose besedil so nato povzeli tudi
njihovi posnemovalci, tvorci Biblije.
Beseda
Adam se ne nanaša na eno konkretno osebo, temveč pomeni "zemljan",
saj "adamah" pomeni "zemlja". Obenem beseda "dam"
pomeni kri, torej je ime Adam, zemljan iz krvi, res posrečeno izbrana beseda.
V
Bibliji Elohim reče: "Ustvarimo človeka po naši podobi".
Ustvarimo? Po naši? H komu se je obračal Bog, če je edinstven, en sam? In kdo
so bili "oni", po katerih zunanjosti in duhu je bilo treba ustvariti
človeka? Kako lahko Bog, ki naj bi ne imel fizičnega telesa in tudi ne
enakovrednih sodelavcev, izjavi kaj takega? Geneza tega ne pojasnjuje, v
sumerskem originalu pa ni dvoma: pod izrazom Bog je treba razumeti
skupino Nefilov. Da Bog ne more nastopati v ednini, se pokaže
tudi kasneje, ko sta Adam in Eva jedla plodove z Drevesa spoznanja. Elohim je
izrekel opozorilo nekim neimenovanim osebam: "Poglejte, človek je postal kot eden izmed nas in
pozna dobro in zlo." Kot sem omenil že v prvem delu, je židovski izraz
Elohim, ki so ga prevajali kot "Bog", treba razumeti v pomenu
"božanstva"
Boga
starodavnih Židov je bilo moč videti iz oči v oči, lahko ste ga slišali in se
pogovarjali z njim. Imel je glavo, trup, roke in noge kot ljudje.
Sumerski zapisi niso edina
besedila, v katerih najdemo informacije o genetskih manipulacijah za pripravo
hibridov med
človečnjakom in »bogovi«. Po nekaterih besedilih, ki sicer ne temeljijo na virih,
ki jih je moč preveriti (Zgodovina galaksije – Alex Collier), je bilo
nezemeljskih ras, ki so si na Zemlji prizadevale za takšen rezultat, cel ducat.
Ob množici človeških ras, ki jih najdemo na Zemlji - rdečih, belih, črnih,
rumenih - takšne trditve verjetno niso brez podlage. A tu se bomo omejili na
sumerske vire.
Adam iz epruvete
Vrnimo se torej k sumerskim zapisom. Komu je bila naloga stvarjenja človeka zaupana? Komu drugemu
kot nefilmskemu "bogu" Enkiju,
ki je bil prvi znanstvenik in raziskovalec, in njegovi polsestri, ljubici in
sodelavki, medicinski sestri Ninhursag (Ninti).
ENKI
Iz sumerskih stihov je razbrati, da je takrat, ko mu je bil
predlog posredovan, Enki že vedel, kako bo nalogo izpeljal. Dejal je, da ta
(človečnjak) že obstaja, nanj je treba le "postaviti
sliko boga". In je dal natančna navodila, kje ga je treba
iskati (v bližini tedanjih rudnikov, v današnjem Zimbabveju).
Postopek genetske manipulacije ni danes nič revolucionarnega.
Vzeli so jajčne celice pri ženskem primerku človečnjaka ter genetski material (spermo in kri) moškega pripadnika Anunnakov.
Z ustrezno gensko manipulacijo so izvedli postopek priprave jajčeca (lahko bi
rekli, da je Adam prvi "človek iz epruvete"!), pri čemer je igrala
važno vlogo tudi božanska kri, oplojeno in genetsko modificirano jajčece pa je
bilo treba, da bi dosegli pravi rezultat, vsaditi v
maternico "boginje rojevanja". Ta ni bila nihče drug
kot Ninti, boginja medicine, ki je s
tem postala prva človeška mati.
Enki in Ninti izvajata Genetski preoiszkus
Ninti
Pri razvoju obetavnega hibrida ni šlo brez težav; Ninti in Enki
sta ob tem pridelala vrsto defektnih, iznakaženih, bolnih in prizadetih
primerkov. Adam tudi nikakor ni bil edini tip hibrida, ki bi bil za Nefile
zanimiv kot primeren služabnik-delavec. Področje genskih manipulacij je bilo Nefilom
posebej zanimivo in raznoliko in ustvarili so kopico kombinacij. Vrsta eksperimentov pri križanju živali s človekom je bila dolga in
je imela že sivo brado; ustvarjenih je bilo cel kup himer, živali s človeškimi
deli, od konjev, bikov ali levov s človeško glavo (sfinga!, grška mitologija,
egipčanski kipi in poslikave…), ljudi s krili, več okončinami itd. do drugih
manj posrečenih kombinacij. Prikazi teh čudnih bitij na starodavnih upodobitvah
nikakor niso le prazna domišljija temveč je šlo za konkretna bitja in bioloških
laboratorijev. Kot vsi križanci so imeli (hvala Bogu) vsi ti eksotični primerki
isto hibo: niso mogli imeti potomcev.
Novo bitje, ki ga je Enki imenoval Adapa, je Biblija poimenovala Adam, naši učenjaki
pa Homo Sapiens. Že po zunanjosti je
bilo mnogo bolj sorodno bogovom kot opicam, in imelo je gladko telo brez dlak, popolnoma različno od zaraščenega
človeka-opice.
Adama ni bil ustvarjen iz nič oz. iz prahu, temveč je šlo le
za gensko manipulacijo, ki je povzročila drastičen
preskok (1-2 milijona let?) v razvoju tedanjega človečnjaka.
Tako kot pri razvoju okolja na Zemlji, je evolucija tudi v primeru človeka
dobila močan pospešek.
Ko se je pokazalo, da je Adam ustrezno bitje, so ga uporabili
kot genski model ali "kalup" za pripravo
dvojnikov (klonov),
in ti duplikati niso bili samo moški, temveč moški in ženske. Kot pravijo
sumerski stihi, naj bi v prvi fazi tako ustvarili sedem moških in sedem ženskih
primerkov.
Sitchin nam s pomočjo sumerskih besedil, z dobrim poznavanjem
sumerskega jezika, pomaga razvozlati tudi Biblijsko uganko o stvaritvi Eve iz Adamovega rebra. Marsikatera sumerska
beseda ima več pomenov in tako je tudi z besedo TI, ki pomeni "rebro",
pa tudi "življenje". Tako je
ime NIN.TI pomenilo "gospodarica življenja", v primeru "Adamovo rebro"
pa je v resnici šlo za "Adamovo življenje" oz. neko sestavino tega.
Če razumemo stvar v tem kontekstu, postane povsem logična: genetski material Eve je nastal z modifikacijo genetskega materiala "Adamovega življenja". Eva ni nastala iz Adamovega rebra
temveč iz Adamove življenjske srži.
Podobna zadrega kot z Adamovim rebrom se pojavlja
tudi v zvezi z izrazom "prah" ali "glina",
iz katere naj bi po Biblijski verziji nastal Adam. Sitchin razlaga, da gre tudi
tu za problem prevoda, ki nastane zato, ker ima sumerska beseda bos - bisa - besa več pomenov in
sicer "glina", "blato" in
"jajce". V
trojici teh pomenov je edino ustrezen pomen "jajce" oz.
"človeško jajčece". Korigirana trditev bi se torej glasila, da je bil Adam ustvarjen iz
jajčeca. Popolnoma logično, mar ne? Toda, ali bi izraz človeško
jajčece neukemu človeku izpred 2000 let kaj pomenil?
Kdo je ustvaril dušo?
Človek ni le fizično
telo, temveč tudi duhovna entiteta, ki jo identificiramo z dušo. Zato se
pozornemu bralcu pojavi vprašanje, ki ga marsikdo spregleda: Ali so tvorci Adama ustvarili tudi njegovo
dušo?
podobnosti z Biblijo
Hebrejski izraz, ki se
običajno prevaja kot "duša",
je »nephesh«, neulovljivi
"duh" ki oživlja živo bitje in ki zapusti telo v trenutku smrti. V
prvih petih knjigah Stare zaveze se omenja opomin pred prelivanjem človeške
krvi in uživanjem krvi živali, 'kajti kri je nephesh". Biblijska verzija stvarjenja človeka tako
izenačuje nephesh (duh, dušo) in kri. To stališče se ne zdi
ustrezno. Kako so na dušo gledali Sumerci ni dovolj natanko pojasnjeno. A zdi
se, da so Sumerci verjeli, da so božansko dušo v novo telo prinesli s krvjo,
prisotno v genskem postopku.
Iz spoznanja, da se
življenja (tako kot energije) ne da ustvariti in, da si duša kot izvorna
življenjska bit sama izbere primerno telo, sledi, da duše Nefili niso mogli
ustvariti. Življenje ni entiteta, ki bi se jo dalo narediti s še tako zapleteno
mehanično ali gensko manipulacijo.
Tudi predstava, da je
bilo Adamovo telo ustvarjeno iz nič, ne drži. Če smo natančni: tisto, kar pojmujemo kot stvaritev Adamovega telesa,
je le korekcija pojavnosti pračloveka oz. drastična izboljšava
njegovih lastnosti, tako da je postal primeren tudi za "zahtevnejše
duše".
Nesnovna duša si želi
izkusiti telesne senzacije v materialnem svetu, zato vstopi v fizično telo, ki
si ga izbere. Bolj razvite duše si izberejo popolnejša telesa.
Uganka Eve in prepovedan sad
Biblijski naziv Eden je
beseda mezopotamskega porekla, ki izhaja iz akadskega "edinu", v
pomenu "dolina". Sumersko ime za
prebivališče bogova, E.DIN, je pomenilo "dom pravičnih", kar se zdi
kar odgovarjajoč opis.
Šele potem, ko je Biblijski Bog, tako kot bogovi v sumerskih
originalih, ustvaril človeka, je zasadil vrt in dodelil človeku vlogo njegovega
skrbnika. Edenski vrt je bil
botanični vrt in laboratorij za gojenje rastlinja in živalstva, ki je bilo
predvideno, da se v naslednji fazi razširi po vsem planetu.
Adam ni bil ustvarjen le en sam. Kot pri vsakem resnem
eksperimentu je bilo ustvarjeno več vzporednih primerkov - menda je bilo ustvarjenih po 7, obeh spolov. Za vsakega Adama in Evo je
veljala ista zakonitost kot za vse hibride: bila sta neplodna (morda celo
»funkcionalno« nespolna, čeprav s spolnimi organi?). Iz Biblije vemo, da sta
bila, ko sta bila še v raju, brez potomstva. Od Boga sta se razlikovala po
ravni inteligence in predvsem po tem, da nista bila nesmrtna. Bog jima je
postavil eno samo omejitev: prepovedal jima je jesti od "drevesa
spoznanja".
Kaj je bilo »drevo
spoznanja«, je zamotana uganka, ob kateri si razlagalci
neutrudno lomijo zobe. Pozornost vzbudi dejstvo, da sta po zaužitem jabolku spoznanja ugotovila, da sta gola, in
se skrila. Spoznanje je torej v njima povzročilo sram ob kazanju svoje golote,
ali verjetneje, razkazovanju svojih spolovil. Da je beseda "spoznati" v Bibliji morda povezana s "spolnim spoznanjem", zaslutimo tudi ob stihih:
"...in Adam je spoznal Evo (ki mu je bila že dolgo poznana) in mu je
rodila sina...
Kaj se je torej zares zgodilo?
»Znanje«, ki sta ga Adam in Eva dobila s
»prepovedanim sadom«, je omogočilo pridobitev lastnih
potomcev - nadaljevanje rodu. To je seveda zahtevalo spolno
diferenciacijo (vsaj "v glavi", če ne tudi fiziološko), kar je
prineslo zavedanje drugačnosti svojega spola in s tem sram. Na genetski ravni
pa je to prineslo takšno uskladitev genetskih dejavnikov, da je bila oploditev možna in da se je
plod lahko razvil v Evinem telesu; "božanske matere"
niso bile več potrebne. Človek je šele s tem postal avtonomno bitje, sposoben
naravnega načina življenja, kamor sodi tudi zagotovitev lastnih potomcev.
A ne le to: z »znanjem«, ki ga je bila deležna Eva, je postala
bolj podobna "božanskim materam". Človek je tako postal spolno združljiv tudi z "bogovi"; ti so si odtlej lahko jemali
človeške žene za svoje družice in z njimi imeli otroke.
Stara dejstva v novi luči
Ko razvozlamo uganko iz Edenskaga vrta, se v povsem v novi luči pokažejo tudi naslednji Biblijski navedki:
- v ozadju skušnjave Adama in Eve je bila nesmrtnost, a ne v
pomenu, da bi večno živela, temveč v smislu, da bi mogla imeti lastne potomce
(in večno živeti skoznje); vse do uživanja prepovedanega sadu sta bila
nesposobna zaploditi potomce. Če z omenjenim grehom ne bi dosegla omenjene
nesmrtnosti, bi šlo za nesmiselno dejanje, kajti tudi po njem sta ostala
umrljiva.
- v raju Adam in Eva nista bila sramežljiva; razumljivo, šele "prepovedani sad"
je omogočil zavedanje lastne spolne drugačnosti.
- otroke naj bi Eva odtlej rojevala v mukah.
To izjavo sprejmemo drugače, če vemo, da dotlej sploh ni rojevala, saj za to ni
imela "znanja";
- Adam naj bi po izgonu iz raja v potu svojega obraza prideloval
svoj kruh; če pomislimo, da v laboratorijskem okolju (raju) ni
bilo težko preživeti, je bilo potem, ko je bil poslan v širni svet in bil
povsem odvisen od svojih sposobnosti, vse kaj drugega.
Pri stvaritvi Eve (ko je bila izvedena manipulacija z »rebrom«)
ni šlo za celovito pripravo novega bitja temveč le za prvo korekcijo obstoječe Eve, da bi lahko postala tudi
Adamova družica. Eva pa je doživela tudi drugo korekcijo - po »zaužitju
prepovedanega sadu«. Sitchin (v /83/) namiguje, da je šlo verjetno za odpravo
imunskega odziva - zavračanja Adamove sperme. S tem je Eva dobila sposobnost spočetja z Adamom in rojevanja otrok. Ta
sposobnost je bila torej tisto Biblijsko znanje, ki ga
je prejela ob pridobitvi »spoznanja«. S tem je Adam, kot se je izrazil Elohim, "postal kot eden
izmed nas". Dobil je sposobnost rojevanja in samostojnega
razmnoževanja, ni pa dobil nečesa, za kar so
si prizadevali mnogi kasnejši človeški vladarji: dolgoživosti Anunnakijev. Kljub temu je Adam živel 930
let.
Skrivnost kače
Odprto ostane še eno vprašanje: Kdo je Evo nagovoril? Kdo je bila kača, ki je
zapeljala Evo? To je moral biti nekdo z dovolj znanja, da je bil sposoben
Če malo pomislimo: kdo razen Enkija bi imel večji interes, da
svojo vrhunsko stvaritev - človeka - dodela do te mere, da bi bil sposoben
naravne reprodukcije in bi odpadlo trpljenje "boginj življenja" iz
vrst Anunnakijev, ki so bile potrebne za rojevanje ljudi? Sitchin razlaga,
da kača, ki je zapeljala Evo, ne predstavlja nikogar
drugega kot Enkija; kača je simbol, ki simbolizira skrivno znanje. Vse
skupaj je zgodbica, ki je omogočila vpeljavo novega dramatičnega momenta - božanskega nasprotja (dobri
in slabi »bog«, Bog in Satan), sodelovanje s »slabim bogom« pa je vodilo v
drastičen ukrep izgona iz raja.
Simbol prepletenih
kač na moč spominja na DNK strukturo - to pa je stvar, ki je
bistvena v eni najpomembnejših tehnologij Nefilov - genetskem inženirstvu.
Dejstvo, da je kača postala simbol medicine in zdravilstva ob
tem postane razumljivo. Enki je kot glavni znanstvenik in inženir v zgodbi o
Adamu imel skrivno znanje. Nič čudnega, če so mu dodelili tudi naziv, ki je
sicer zelo pogosto uporabljen na ikonografiji starih narodov. Kača simbolizira
skrivno znanje v rokah vladajočih.
Zanimivo je prebrati tudi Adamovo knjigo, ki je
Vatikan ne priznava med uradne knjige ki sestavljajo Biblijo. Najdena je bila v
Etiopiji pred kakimi stotimi leti in do potankosti opisuje prve dneve Adama,
izgon iz raja in njegovo tarnanje in samomori, ter hudičeve skušnjave.... če
vsega ne jemlješ dobesedno ampak si predstavljaš kako bi nekaj napisal nekdo ki
ne pozna tehnologije in znanosti, ne bi mogel napisati, kaj drugače kot je v
tej knjigi, če tako razumemo, si lahko predstavljamo čisto drugačno zgodbo
Vesoljni potop
Izkazalo se je, da so ljudje zelo
plodna bitja in so se hitro namnožili do te mere, da so postali za gospodarje nevarni. Nerodno je bilo tudi to,
da se niso obnašali ravno tako, kot so si gospodarji predstavljali - njihove
spolne navade so bile takšne, da je bilo treba nekaj storiti. Nefili so sprva
poskušali probleme reševati lokalno, z uničenjem določenih mest (takšen primer
sta Sodoma in Gomora), a težav ni bilo konca. Zato so se odločili, da
bodo dopustili uničenje celotne populacije.
To nehvaležno delo je namesto njih opravila kar narava sama - vnovičen prihod planeta Nibiru je namreč na Zemlji povzročil
pravo razdejanje in sprožil orjaški plimni val, ki je zalil vse nižje predele
kopnega in preoblikoval površje Zemlje. Dogodek, ki se je zgodil pred pribl.
13500 leti, se je v Biblijo zapisal kot »vesoljni potop«.
Nefili, kot pravijo sumerske ploščice, so se dogovorili, da
človeštva pred katastrofo ne bodo reševali in tudi ne opozorili nanjo. Zaobljuba molčečnosti je zavezovala tudi »očeta«
Adama, Enkija, a ta je - očitno zelo navezan na svojo stvaritev, izza zaslona
govoril »sam s seboj« in posredno Noetu namignil, kaj se pripravlja
in kako naj reši, kar se rešiti da. Noe se je jadrno lotil
gradnje barke, ki najverjetneje ni bila navadna ladja temveč podmornica.
Vprašljiv je tudi podatek, ali je na ladjo res vkrcal par posameznih živali in
rastlin ali pa je šlo le za semensko in celično banko; v tem primeru je bila
potrebna povsem drugačna asistenca Enkija. Danes imamo po vsem svetu »genske«
banke, za primer apokalipse, največja in najbolj znana pa je sredi ledene pustinje na norveškem otočju
Svalbard, ki je najsevernejše kopno, kamor še redno
vozijo letala, je v živo skalo in večni led
izdolben bunker, v njem pa najpomembnejša zbirka rastlinskih semen na svetu.
Zbirka, ki jo bomo uporabili šele, ko bo šlo s človeštvom nekaj res hudo
narobe.
Semenska banka na Norveškem
Ko so vesoljska plovila Nefilov, ki so bežali pred katastrofo,
ob vzletu povzročila trušč, je bil to Noetu znak, da mora zapreti vrata in se
pripraviti na plovbo. Tudi Nefili so bili v veliki stiski, ko so iz vesoljskih
plovil kar 150 dni opazovali divje
poplavne vode, ki so se dvigovale in nato prav toliko časa tudi spuščale. Povodenj je uničila več deset tisoč let njihovega dela in ne vedoč, da je
Enki ravnal v nasprotju z navodili, so pričakovali, da bo potrebno vse delo
opraviti znova. Kako so bili veseli, ko so videli, da se je po umiku voda na kopnem izkrcala peščica ljudi in živali! Spoznali so, da je Enki ravnal modro,
sicer bi bil ogrožen njihov obstoj; preživeli so zanje predstavljali ne le
potrebno delovno silo temveč tudi hrano.
Razvoj človeških družb
Odtlej niso več
izgubljali časa. Na višje ležečih predelih, kjer se je voda najhitreje
umaknila, so pričeli z intenzivnim
poljedelstvom in živinorejo, zatem pa so se postopoma pomikali v nižine.
Naučili so ljudi vsega potrebnega za hiter razvoj družbe in jim izročili številne napredne civilizacijske pridobitve.
Ob naravnem razvojnem ciklu družbe bi ljudje za dosego civilizacijske ravni, s
katero so startali, potrebovali deset tisoče let. Tako so čez noč zrasla prva mesta in Babilon je bil eno
najbolj naprednih.
V vseh mestih so
vodilne položaje zavzeli Nefili,
ki so se dali častiti kot lokalni
bogovi. Vzvišen položaj jim je spričo njihove inteligence in sposobnosti
omogočil, da so držali vse vzvode
družbe, pobirali daritve
bogovom in krojili življenje družbe po svoji meri. Znanje se je
ohranjalo v krogih svečenikov, na vodilne položaje pa so s časom pripustili
tudi mešance (iz zvez Nefilov z zemeljskimi ženami), ki so bili med ljudstvom
bolje sprejeti.
Takšni, mešani kraljevski rodovi so skozi
vso zgodovino igrali silno pomembno vlogo. Kraljevska kri je bila edinole upravičena zasesti najvišji
položaj v družbi, dedovanje
oblasti preko potomcev pa je bilo ustaljeno načelo, ki se je
obdržalo več tisoč let oziroma se v kraljevinah ohranja še danes. Od kod težnja,
da kraljevska kri zasede najpomembnejše položaje, je tako lažje razumljivo.
Človeška družba je
skozi tisočletja napredovala in sprva odkrite metode vladanja so vodile v vse
pogostejše konflikte s podložniki, zato so se ti vse bolj umikali v ozadje in z vse bolj prefinjenimi
metodami vlekli niti iz ozadja. Takšna politika, v ozadju katere so še
vedno iste elite, je prisotna vse do danes.
Vloženi so bili ogromni napori, da ljudje ne bi spoznali
svojega resničnega porekla ter svojih potencialov, saj bi se ob tem
položaj elit v ozadju lahko resno zamajal. Da bi ljudje ostali nevedni in
zaslepljeni, so bila razvita psihična orodja - religije, ki ukalupljajo
miselnost človeka in mu preprečujejo
intelektualni in duhovni razvoj. Dobrodošlo je vse, kar ustvarja spore
med človeškimi družbami, saj je po pravilu »deli in vladaj« množice najlaže
nadzorovati. Intenzivna indoktrinacija in vcepljanje strahu sta dobila
neverjetne razsežnosti. Sodobni
človek je tako vse bolj prestrašen, razcepljen in neveden. A vsaka pesem se naposled
izpoje.
LJUDJE Z NEGATIVNO KRVNO SKUPINO BI LAHKO
BILI NEZEMLJANI: V krvi nimajo D-antigena
Teorija predvideva, da bi negativna krvna skupina lahko prihajala z drugega
sveta. Nekateri pravijo, da gre morda za padle angele iz nebes ali za vrsto
izvenzemeljskih bitij. Gre za to, da ima negativno krvno skupino 15 odstotkov
ljudi, ki lahko donirajo svojo kri vsem drugim krvnim skupinam. Prejmejo pa
lahko le svojo krvno skupino. Največ jih živi na severu Evrope.
Za te ljudi je značilno, da imajo
višji inteligenčni kvocient od povprečja, nižjo telesno temperaturo, višjo
čustveno in psihično zavest, rdeče lase, so občutljivi na bolečino in imajo
modre, zelene ali lešnikove barve oči. Mati z negativno krvno skupino bo težko
donosila otroka s pozitivno krvno skupino, kot da se njihovo telo brani po
naravni poti in poskuša ubiti fetus. Zato jim dajejo poseben imunoglobin Anti-D
ali RHo (D).
Vprašanje, zakaj bi materino telo poskušalo ubiti novo življenje,
je privedlo do nove teorije, da je na negativno krvno skupino vplivalo tuje,
izvenzemeljsko življenje. Kar je še bolj čudno, skoraj vsi ljudje, ki naj
bi imeli stike z izvenzemeljskimi bitji, imajo negativno
krvno skupino.
Torej je zelo mogoče, da so izvenzemeljska bitja obiskala naš
planet in nekako pri nas pustila svoj genetski material. Navsezadnje obstaja o
obiskih iz vesolja kar nekaj dokumentacije.
Zaključek
Zgodba, ki se nam izrisuje skozi sumerska besedila, je
presenetljivo trdna, logična in razumljiva. Na mah se razjasnijo številna vprašanja,
ob katerih si je znanost (na videz) lomila zobe, jasni postanejo detajli, ki se
sicer zdijo nepovezani in nesmiselni. Ko z današnjim
tehnološkim znanjem pogledamo na to zgodbo, lahko ugotovimo, da bi jo nemara
lahko kmalu ponovili, s to razliko, da bi kot »bogovi« na kakem
planetu nastopili - mi.
Ker pa resnice ni mogoče uzreti le z enega zornega kota, tudi
»sumerske resnice« ne smemo vzeti za suho zlato.
Pogled na celoto, ki se nam z njo odstira, je resda veliko boljši kot doslej,
še vedno pa je mestoma pomanjkljiv. Za razjasnitev preostalih sivih lis
potrebujemo dodatne informacije, ki jih je moč izluščiti s primerjavo
različnih virov.
Pozornemu bralcu Sitchinovih knjig se odpira nekaj vprašanj, ki ostajajo brez odgovora (priznam, da še
nisem prebral vseh njegovih knjig). Odprto ostaja vprašanje drugih človeških ras (rdeče, črne in
rumene rase). Razumljivo je, da Nefili niso imeli interesa, da bi v zgodbo
vpletali informacije o konkurentih - drugih bitjih, s katerimi so tekmovali in
se bojevali za prevlado. Tako je nastal vtis, da konkurence sploh ni bilo. A to
je bržčas daleč od resnice. Iz drugih virov (Zgodovina galaksije, Osmanagič,
Tsarion, Vede, Mayi) izvemo, da je na Zemlji deloval kak ducat
različnih vrst nezemeljskih bitij, pri tem pa so Anunnaki ena od najnaprednejših vej tuje rase. Na
drugih koncih sveta so se odvijale vzporedne zgodovinske zgodbe z drugimi
»bogovi«, pri čemer so eni drugim »hodili v zelje«. Pri takšnih
medsebojnih bojih - vojnah - je razumljivo, da kratko potegne raja, ki je nujna
topovska hrana v bitkah za premoč.
ilumintai, pravi voditelji sveta
Pozornemu bralcu se odpira še eno vprašanje, ki ga Sitchin,
kolikor vem, ne razčisti v zadostni meri: vprašanje
Satana. Videli smo, da je v vlogi kače, ki naj bi zapeljala
Evo, bržčas nastopil kar Enki in s tem izkazal nasprotovanje volji večine
»bogov«. Iz sumerskih besedil je jasno razbrati, da je med bratoma Enkijem in
Enlilom, Anujevim prvorojencem, prihajalo do rivalstva in nasprotij, ki so se nadaljevala tudi pri
njunih potomcih (Marduk, Enkijev sin, je slednjič izšel kot zmagovalec, ki si
je privoščil ponarediti - preurediti nekatere zgodovinske zapise). Čutiti je
namige, da je v vrstah bogov prišlo do polarizacije
in delitve na »liberalne progresiste«, ki so si v ekspanzionistični politiki
privoščili veliko svobode, in »previdne radikalce«, ki
so se ustrašili nevarnosti novo ustvarjene rase in njenih groženj. Verjetno je
iz vrst slednjih prišla pobuda za uničenje človeštva ob potopu, pa tudi druge
»trde« pobude, ki so bile človeštvu nenaklonjene. Morda je
"Satan" najvišji predstavnik prav te skupine.
Razumljivo je, da znanost ne sme potrditi
resničnosti sumerskih navedb. To bi pomenilo priznanje, da smo
ljudje hibridi, križanci z visoko inteligentnimi nezemljani; slednji so na
planetu krojili zgodovino človeštva od prvega trenutka dalje. Ker je znanost,
tako kot tudi drugi vzvodi oblasti in moči, mediji, izobraževalni sistemi itd.
v rokah prav teh (po izvoru nezemeljskih) elit, bi to pomenilo njihovo samo-razkrinkanje.
Različne zarotniške zgodbe,
ki v zadnjem času poganjajo kot gobe po dežju, se čudovito vključujejo v
nastajajoči mozaik. Kdo drug naj bi imel na Zemlji večji interes za svetovno
nadvlado kot tisti, ki so ustvarili človeka? Anunnaki, Nefili, Elohimi, Iluminati in
pripadniki kraljevskih dinastij (o katerih govori npr. David
Icke) - to so različna imena pripadnikov iste
elite (nekdanjih
bogov), ki so glavni igralci na svetovnem odru. Njihove izvršilne organe danes
poznamo pod imeni kot so prostozidarji, jezuiti, masoni, Iluminati, člani
sekt kot npr. Skul&Bones, Rothschildi, Bilderbergerji, Odbor tristotih...
Če ste doslej ob omembi njihovih imen zamahnili z roko, pomislite znova.
Njihova politika v ozadju globalnega svetovnega dogajanja,
ki ji sledijo praktično vse vlade, je transparentna: gre za držanje množic v strahu, reduciranje številčnosti
prebivalstva, zaviranje človekovega duhovnega razvoja, uničevanje okolja itd.
Dobrodošlo je vse, kar prinaša človeštvu tegobe, saj mora ob tem usmerjati
svoje napore v lastno preživetje. Bolj ko so zaposleni z lovljenjem lastnega
repa, bolj so oblastniki na varnem in laže uresničujejo svoje načrte. Ti se ne bojijo za usodo planeta, saj so na varnem.
Njihov cilj je zapisan na
bankovcu za en dolar: ena svetovna država,
en svetovni red, s popolnim nadzorom človeštva. Po istih mehanizmih se zgodba
odvija že tisočletja in bi se odvijala še naprej, ko bi se kozmično dogajanje
ne približalo koncu ciklusa, ki prinaša s seboj neslutene spremembe. Tisti, ki
znajo razmišljati s svojo glavo, se vendarle prebujajo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar