Povzetek
zadnjega, štirinajstega poglavja
Babili, v izbranem centru Marduka, preživi nesrečo
En-Ki to vidi kot znamenje Mardukove neizogibne nadvlade
Enlil pazi na preteklost, vero in usodo
Sprejme Mardukovo nadvlado, umakne se v oddaljene pokrajine
Brata sta se sentimentalno poslovila
En-Ki vidi preteklost kot vodnik, ki napoveduje prihodnost
Odloči se, da bo poskrbel da se vse zapiše za potomstvo.
Kolofon, ki ga je po nareku En-Kija pisal pisar Endubar
Marduk v Babilonu
Štirinajsto poglavje
Babili, kjer je Mardukov
razglasil nadvlado, je bil prihranjeno divjanje Zlega Vetra;
Vse dežele južno od Babilija je
Zli veter je požrl, dotaknil se je srca Druge regije.
Ko sta si po koncu Velike
katastrofe Enlil in En-Ki ogledala nesrečo,
je En-Ki Enlilu prizanešenost
Babilija označil kot božansko znamenje.
Da je Marduku namenjena nadvlad,
je z varstvom Babila potrjeno! je En-Ki rekel Enlilu.
Stvarnikova volja je to morala
biti! je Enlil dejal En-Kiju.
Potem mu je razkril vizijo in
prerokbo, ki jo imel z videnjem Galzuja.
Če ti je bilo to znano, zakaj si
dovolil uporabo orožja terorja? ga je En-Ki vprašal.
Moj brat! Enlil je En-Kiju z
žalostnim glasom dejal. Razlog je bil dovolj jasen.
Kadarkoli po tem, ko si prišel na
Zemljo, je bila naloga ovirana,
Način, oviranja smo ugotovili in
odkrili;
Od vsega tega je bilo stvarjenje
Zemljanov, najboljša rešitev,
Tudi izvir neštetih neželenih
preobratov je to bil.
Ko si razgibanim nebesnim ciklom
dodelil in označil ozvezdja,
Kdo bi v njih lahko predvidel
roke usode,
Kdo bi lahko med našimi izbranimi
usodami in našo neskončno usodo razlikoval?
Kdo je razglasil lažne pomisleke, kdo bi lahko izrekel
resnične prerokbe?
Zato sem se odločil, da bom sam pridobil besede Galzuja
Ali je bil resnično poslanec Stvarnika vsega, ali je bil moja
halucinacija?
Naj se zgodi karkoli, naj se zgodi! sem si rekel.
Besede svojega brata je En-Ki poslušal, z glavo navzgor in
navzdol je kimal.
Prva regija je zapuščena, Druga regija je zmedena, Tretja
regija je ranjena,
Mesta "Nebesnih kočij" ni več; to se je zgodilo! je
En-Ki dejal Enlilu.
Če je to bila volja Stvarnika vseh, je to tisto, čemu je bila
namenjena naša misija na Zemlji!
Z ambicijami Marduka je bilo seme posejano, kar je pridelek
prinesel, to bomo želi!
To je Enlil rekel svojemu bratu En-Kiju, potem je sprejel
zmago Marduka.
Naj bo Marduku dan rang petdesetih, ki sem ga nameraval dati
Ninurti,
Naj Marduk nad puščavo v Regijah razglasi svojo nadvlado!
Kar se tiče mene in Ninurte, midva ne bova več dolgo ostala.
V pokrajine onstran oceanov bova odšla.
Poslanstvo z pridobivanjem zlata za Nibiru bomo zaključili!
To je Enlil rekel En-Kiju; odločnost je bila v njegovih
besedah.
Ali bi kaj drugega preprečilo uporabo orožja terorja? En-Ki
svojemu bratu nasprotuje.
Ali bi se morali po besedah Galzuja na Nibiru vrniti? je Enlil odvrnil.
Ali bi bila misija Zemlje ustavljena, ko so se Anunnaki
uprli?
Endubar zapisuje En-Kijeve besede….
Jaz sem, kar sem naredil in ti si, kar si ti naredil.
Preteklost se ne more vrniti!
Ali ni v tem tudi lekcija? se je En-Ki vprašal za oba.
Ali se je to, kar se je na Zemlji zgodilo, odrazilo in
zrcalilo z Nibira?
Ali v tej zgodbi o preteklosti spisan tudi osnutek
prihodnosti?
Bo človeštvo, po naši podobi ustvarjeno, ponovilo naše dosežke
in neuspehe?
Enlil je molčal. Ko se je odpravil k odhodu, mu je En-Ki podal
roko.
Stisniva si roke kot brata, kot tovariša, ki se skupaj soočata
s tujim planetom!
Tako je En-Ki rekel svojemu bratu.
In Enlil ga je, ko je ujel roko svojega brata, tudi objel.
Se spet srečava, na Zemlji ali na Nibiru? je vprašal En-Ki.
Je imel Galzu prav, da umremo, če se vrnemo na Nibiru? Potem
se je obrnil in odšel.
En-Ki je ostal sam; svoje misli je v svojem srcu spremljal.
Kako se je vse začelo in kako se je do zdaj končalo, je sedel
in razmišljal.
Je bilo vse namenjeno, ali pa je bila to od usode oblikovana
odločitev?
Če so nebesa in Zemlja s cikli znotraj ciklov regulirana,
ali se bo zgodilo, se bo spet pojavilo? Je preteklost -
prihodnost?
Ali bodo Zemljani Anunnakije posnemali, ali bo Zemlja ponovno
oživljala Nibiru?
Bo prvi, ki bo prispel, zadnji, ki bo odšel?
Sproščenih
misli se je En-Ki odločil:
Vse dogodke
in odločitve, začenši z Nibirom, do današnjega dne na Zemlji,
Zapisati je
treba vodnik za prihodnje generacije; potomstvu za določanje usode,
Endubar je povabljen k En-Kiju
za pisarja
V zapisu se bere, preteklosti se
spominja, prihodnost se kot prerokba razume,
Naj bo prihodnost preteklosti
sodnik!
To so besede En-Kija,
Prvorojenega sina vladarja Anuja z Nibira.
Štirinajst tablic so besede
gospoda En-Kija.
Pisano iz ust velikega gospodarja
En-Kija, ena beseda ni zgrešena, niti ena beseda ni dodana, s strani pisca
Endubarja, moža Eriduja, sina Udarja.
Z dolgim življenjem po gospodu En-Kiju
sem bil blagoslovljen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar