ENKIJEVA KNJIGA po zapisu Endubarja 1. DEL SLOVENSKI PREVOD - Beno

               Geneza

Adam in bogovi

Pomena sumerske civilizacije in njenih dosežkov, ki so temelji celotne današnje zahodne družbe, ni mogoče zanikati. Če pristanemo na tezo, da se do teh pridobitev, ki so vzniknile praktično čez noč, niso mogli dokopati sami, je razumljivo, da je zadaj višja inteligenca njihovih "bogov", ki jih je zamenjal kasnejši krščanski Bog. Za nas je potemtakem zelo zanimivo izvedeti, kako so ti bogovi razlagali nastanek našega sveta. Vse to je namreč natanko popisano v sumerskem epu Enuma Elish.

Kot je razbrati iz epa, je bil planet Zemlja predmet intervencij Nefilov, ki so v času ledene dobe pred 450.000 leti pognali procese za hitrejši razvoj planeta in vzpostavitev bivalnih pogojev na Zemlji, pred kakimi 300.000 leti pa tudi pospešili razvoj človečnjaka, da je čez noč postal razumen Homo Sapiens.

Znanost o sončnem sistemu

Leta 1772 je astronom Bode empirično ugotovil zakonitosti orbit planetov. Empirične meritve so njegovo teorijo potrdile. A ne brez izjeme: med Marsom in Jupitrom bi se moral nahajati še en planet (tega znanost do danes še ni potrdila, a na njegovi orbiti so astronomi precej pozno odkrili mali asteroid Ceres in zatem še cca 3000 manjših asteroidov.) in še eden za Saturnom (Uran so odkrili šele l. 1781, leta 1864 pa Neptun). Znanost ne zna razložiti te anomalije.

V sumerski kozmologiji te "napake" ni, saj naj bi se, še preden je bila ustvarjena Zemlja, med Marsom in Jupitrom nahajal planet Tiamat (sicer imenovan tudi Maldek ali Marduk), ki je bil planet, v celoti prekrit z vodo. Voda je, kot vemo, bistven pogoj za razvoj življenja. Tiamat je ženski element (tudi ime je žensko), element vode in življenja. Planet, iz katerega je nastala Zemlja (glej v nadaljevanju), je bil ob razvoju našega osončja, ob trku z velikim nebesnim telesom uničen, njegove vode pa so obdarile številne planete in asteroide, zato - prav po zaslugi Tiamat - voda nikakor ni redek pojav v našem osončju.

Astronomska znanost še ni korigirala nekaterih teorij, ki so se izkazale v nasprotju s kasneje ugotovljenimi dejstvi, ki so plod raziskovanja vesolja z umetnimi sateliti. Ne zna pojasniti nekaterih "eksotičnosti" v našem sončnem sistemu, retrogradnega gibanja ali nagnjenosti nekaterih nebesnih teles, nastanka Meseca... Vzemimo primer orbite Plutona - njena ekscentričnost (17 stopinj) je tolikšna, da ima obliko elipse. Pluton je tako edini planet, ki prehaja skozi orbito nekega drugega planeta, Neptuna. Problem je tudi z Mesecem; kot je ugotovljeno, je struktura kamnin Meseca bistveno drugačna od strukture Zemlje, zato teorija o skupnem izvoru ne pije vode. A druge razlage še ni. Mesec je utrpel številne trke, a ne vemo, s kom in od kdaj.

Sumerci so bili sposobni na vsa ta vprašanja odgovoriti s prepričljivimi odgovori. Čeprav niso poznali astronomskih teleskopov in instrumentov. A njihovo znanje ni zraslo na njihovem zeljniku.

Skozi sumerska očala

Koga ne zanima, kako je nastal svet - planet, na katerem živimo? Biblija o tem marsikaj pove, a Sumerci so vedeli o tem povedati mnogo več. V nasprotju s svetopisemsko Genezo zgodbe ne pričenjajo s stvarjenjem Zemlje temveč razložijo, kako je nastajal celoten naš sončni sistem.

Danes obstaja gora literature, ki primerja mezopotamske tekste z biblijskimi zgodbami. Če je v bibliji kopica nejasnosti (številne so posledica neustreznih prevodov), je teh v sumerskih tekstih mnogo manj. Razlage so tu presenetljivo natančne in se spuščajo celo v takšne podrobnosti kot so čustva posameznih akterjev.

Sumersko/babilonsko božanstvo svojega posla Stvarjenja ni končalo v šestih dneh, pač pa je popisano na šestih glinenih ploščah imenovanih Enuma Elish. Popisana razlaga nastanka sveta (našega planeta) je z logičnega stališča trdna, v podrobnostih izdelana in prepričljiva in navaja detajle, ki jih znanost odkriva, nekatere pa potrjuje, šele v zadnjem času.

Sumerci so nebesna telesa obravnavali kot živa bitja. Takšna obravnava nam tudi danes ni več tuja, saj je jasno, da se za takšno kompleksno stvaritvijo kot je planet (mnogo kompleksnejšo kot človek), skrivajo duhovne ravni, ki jih še zdaleč ne poznamo in ne razumemo. Temelji vsega, kar obstaja, so duhovne in ne materialne narave. Materialna raven je najgostejša raven manifestacije duhovnega, duhovno pa ima na materialno nesporen vpliv.

Če gledamo na nebesna telesa kot na bitja z določenimi lastnostmi, tedaj fizikalni vplivi postanejo odslikava čustvenih odnosov med posameznimi udeleženci. Takšen pogled prinese pestrost in globino, ki je tuja opazovalcem, ki razumejo samo medsebojno delovanje fizikalnih sil in geometrijskih razmerij. Seveda pa gre morda včasih tudi za kako pretiravanje, ki sodi v domeno človeške domišljije.

Nastanek sveta

Da bi lahko razumeli nastanek Zemlje, moramo stopiti še korak nazaj. Mezopotamska zgodba nas vodi na sam začetek časa.

Sprva sta obstajala mati in oče, Sonce (AP.SU - "ta, ki obstaja od začetka") in mati Tiamat ("tvorec življenja"), ki sta rodila ostale planete. Sonce je spremljal še Merkur (MUM.MU - "tisti, ki je rojen"), njegov glasnik. Tej trojici sta se najprej pridružila Mars in Venera (bogova Lahmu (Mars)in Lahamu), nato Saturn in Jupiter (bogova AN.SHAR in KI.SHAR) in naposled še tretji par, Uran in Neptun. Nazadnje se je vsem pridružil še Pluton (GAGA), ki je bil povezan s Saturnom. O Zemlji in Mesecu takrat ni bilo ne duha ne sluha.

Nastala "mlada družina" se je ves čas "prepirala", orbite novih planetov so bile nestabilne, prišlo je do medsebojnega ogrožanja. V zgodbo se je nato vključil prišlek, zunanji planet Marduk (ali Nibiru, ki so ga je bliže k Soncu pritegnili Neptun in nato še Jupiter in Saturn. Soočen z močnimi gravitacijskimi vplivi je Marduk ob tem rodil 4 svoje satelite in zatem še 3. Njegova orbita se je usmerila naravnost proti Tiamat. Močna gravitacija je najprej iz Tiamat iztrgala materijo, ki se je oblikovala v 11 Tiamatinih satelitov, med katerimi je bil najmočnejši satelit Kingu. V naslednji fazi je prišlo do obračuna med Tiamat in Mardukom. Sprva so trčili s Tiamat Mardukovi sateliti in povzročili hude rane na njej. A boj se je zaključil šele ob drugem prihodu Marduka (peto dejanje bitke) v bližino Sonca, ko se je zaletel v Tiamat in jo razklal na dva dela. Eden od teh delov je postal planet Zemlja, ki je bil vržen v novo orbito, drugega pa je Marduk ob naslednjem obhodu razbil na kose in ustvaril pas asteroidov. Tiamatin nekdanji glavni satelit, Kingu, je postal Zemljin satelit Mesec, ostali sateliti pa so se razpršili in postali kometi.

Zemeljska skorja je spričo močnega trka utrpela različno hude poškodbe in je posledično, v področju Tihega oceana (mesto preloma Tiamat), bistveno mlajša kot drugod; veliko razliko v starosti kontinentalne in oceanske skorje geološke raziskave potrjujejo.

Znanost sumerske zgodbe o genezi ne priznava. Prav tako je nekaj avtorjev, ki trdijo, da so Sitchinove trditve o planetu Nibiru na trhlih nogah. A za zdaj znanost teorije, ki bi ustrezneje pojasnjevala kopico kozmičnih neznank, ne more predstaviti.

Stvarjenje skozi navedke biblije

Kako si razlagati biblijske stihe z današnjim razumevanjem tehničnih možnosti?

Kreacijo, kot jo prikazuje biblija, naj bi po sumerskih navedbah izvedli nezemljani (Nefili) s planeta Nibiru. V njej ni nič mističnega temveč jo je moč razložiti povsem razumsko, s posegi, ki tudi za današnjo raven tehnološkega razvoja niso nemogoči.

Zemlja je bila potem, ko je dobila končno obliko, žareča krogla aktivnih vulkanov. Nebo nad njo so napolnjevali para in oblaki. Ko se je skozi tisočletja temperatura spuščala, so se para in megle pretvarjale v vodo in na površini planeta ustvarjale morja. Zatem je nastopil cikel faz ohlajanja in segrevanja, ledenih in toplih dob. Naposled je bila, po eni od ledenih dob, primerna za posege, s katerimi je bilo možno razvoj bistveno pospešiti.

Danes znanost ve, kako bi bilo na določenem planetu, ki bi se izkazal za življenju primernega, moč pospešiti razvoj in ga preoblikovati tako, da bi se bivanjski parametri približali tistim na Zemlji.

Začetni korak je seveda pozorno opazovanje dogajanja na planetu; tu se najbolj izkažejo umetni sateliti. Potem pa je mogoče z določenimi posegi sprožiti procese, ki omogočijo preoblikovanje površja, izboljšanje ozračja, ureditev vodotokov itd. Bistven vpliv ima naselitev življenja - sprva zagotovitev rastlinja in planktona, ki zagotovi povečanje koncentracije kisika in številne druge učinke. Sledi naselitev posameznih vrst zahtevnejšega življenja v morju in zatem tudi na kopnem. Modri načrtovalci pri tem preudarno črpajo iz "kozmične semenske banke"; uporabijo primerne rastline in živali iz drugih svetov, ki lahko uspevajo tudi v novem okolju. S tem se preskoči cele evolucijske faze in zagotovi veliko večjo pestrost flore in favne.

Kot je razbrati iz sumerskih zapisov je življenje na Zemlji vzklilo iz življenja na Dvanajstem planetu; zato se je tudi evolucija na Zemlji morala odvijati podobno kot tam. Brez dvoma je prihajalo do mutacij, variacij, pospešenja ali upočasnitev, ki so bile posledica različnih lokalnih pogojev. Toda ista genetska koda, ista "kemija življenja" ki jo najdemo v vseh rastlinah in živalih na Zemlji, je morala voditi razvoj oblik življenja na Zemlji v isti smeri kot na Dvanajstem planetu.

Podvig, ki so se ga na Zemlji lotili Nefili, je trajal tisočletja. Biblija navaja, da se je proces odvil v šestih dneh, kar seveda ne more biti res. Očitno gre za neustrezen prevod - vsak »dan stvarjenja« je predstavljal »dobo« (geološko obdobje), ki je dejansko lahko trajala več deset tisoč let.

Biblija (hebrejski tekst) prvo knjigo, Genezo, prične s stavkom: »V začetku je Elohim ustvaril nebo in zemljo. In zemlja je bila pusta in prazna, in tema je bila nad breznom, in duh Elohima je plaval nad vodami.« Elohim, kot razlaga Sitchin, v hebrejščini pomeni »tisti, ki so prišli na Zemljo« - torej množica »bogov«. Izraza »nebo in zemlja« se nanašata na nebo in kopno na planetu, ki ga Biblija privzame kot že obstoječega.

»Duh Elohima, ki je plaval nad vodami«, so bili sateliti Nefilov, s katerimi so opazovali dogajanje.

»Svetloba je bila dobra« - pomeni, da žarčenja ni bilo preveč. Ko je debel sloj oblakov izginil, se je pokazalo jasno nebo in je bilo moč govoriti o pravem dnevu in noči. Stvarjenje kopnega je bilo posledica podmorskih eksplozij, ki so dvignile morsko dno, na novo ustvarjenem kopnem pa so nato gospodarili naravni procesi in tako so nastale gore in doline. Svoj oblikovalski delež so prinesli še ledeniki in veliki vodotoki.

»Zemlja poženi travo in zelenjavo, ki rodi seme...« se nanaša na prvo sejanje in sajenje (prinesenega) rastlinja, kar je na planetu ustvarilo prvo rastlinsko življenje in planet ozelenilo, obenem pa močno povečalo količino kisika v atmosferi. Verjetno je bilo pred tem potrebno opraviti udomačitev bakterij in mikroorganizmov na planetu.

Vsi ti procesi so seveda tekli silno počasi, a Nefilom tisoč let ne pomeni kaj dosti.

Stvarjenje skozi oči Nefilov

Biblijski stih "v začetku je bila beseda" lahko razumemo kot ukaz Anuja, da se prične s kultiviranjem Zemlje. Glavni bog Anu je ostal na nebu in spremljal dogajanje.

Babilonska verzija Epa o stvarjenju pojasnjuje, da se je vrhovni bog Anu odločil, da bo na planet poslal svoja sinova. Po sumerskem izročilu je za vladarja planeta Zemlja določil svojega sina Enlila, drugi sin, bog EA oz. En-Ki pa je dobil oblast nad globinami/vodami. Poleg bogov Enlila in En-Kija je važno vlogo v celotni zgodbi odigrala tudi boginja Ninhursag/Ninti. Navzlic njihovemu božanskem značaju so v epu obravnavani kot fizične osebe.

Zemlja ni bila predvidena kot kratkotrajna baza za raziskovanje temveč naj bi postala stalen "dom daleč od doma".

Podvig naj bi se pričel pred kakimi 450.000 leti, ob koncu ledene dobe, ko je bila približno tretjina zemeljske površine še pod ledom. Tehnologija Nefilov je že takrat omogočala vesoljska potovanja, preoblikovanje planetov, genski inženiring...

En-Ki je na območju sedanje Mezopotamije, pod goro Ararat in med rekama Evfrat in Tigris, kjer so tudi nahajališča nafte (energetski viri), s 50 sodelavci postavil prvi tabor, ki ga je imenoval E.R.I.D.U , kar pomeni "Dom v daljavi". Ime se je prijelo celotnega planeta in se sčasoma spremenilo v Erde, Earth, Erthe. Kadar svoj planet tako imenujemo, nevede obujamo spomin na to prvo naselje na Zemlji.

Drugo ime za Zemljo, ki so ga Sumerci uporabljali, je bilo "KI". Ime EN.KI je pomenilo "gospodar Zemlje". Ki (Zemlja) se je skozi tisočletja spremenil v GI ali GE in to naj bi bil izvor kasnejše grškega imena Gea.

Prva skrb kolonizatorjev so bili: plitva jezera in vodna močvirja, čiščenje malih rek in dejanja, ki naj bi omogočila plovnost, izsuševanje, čisto, pitno vodo in namakanje.

En-Ki in njegova prva skupina Nefilov je opravila težko pionirsko delo pri pripravi osnovnih pogojev za bivanje na planetu in ureditev razmer do te mere, da je bilo možno normalno življenje. Potem pa je, po osmih Sharih ali 28.800 letih (1 sar je 3600 let), prišel na sceno pravi nosilec misije na Zemlji - Enlil, ki je sestopil na Zemljo takoj, ko je En-Ki je zanj zgradil posebno naselje ali bazo z imenom Larsa. To je bil začetek nove faze, v kateri je bilo na Zemljo prepeljano večje število sodelavcev, orodja in opreme in vračanje zemeljskih bogastev na Nibiru.

Druga faza je pomenila uresničitev pomembne naloge: pridobitev zlata, ki so ga Nefili potrebovali za reševanje ogrožene atmosfere matičnega planeta. Zato so v predelih današnje Afrike odprli rudnike, v katerih so njihovi rojaki kopali zlato rudo. Zato je bilo njihovo število potrebno povečati.

Enlil je imel veliko dela. Postavil je mesto Nippur, "kontrolno središče Misije in komunikacijski center", ki so ga branili s strašnim orožjem. Nippur je bil kraj, kjer so se izgovarjale »besede« (kaj bi to bilo drugega kot ukazi, zapovedi): ko je "Enlil tako zapovedal, se je proti nebu vzpelo tisto, kar sije - kot »nebeška raketa«. Mesto, kjer so se bogovi dvigovali v nebo, je bil Sippar ("Cape Kennedy" Nefilov), pod poveljstvom Poglavarja orlov, Šamaša.

V celoti je bilo pred vesoljnim Potopom v Mezopotamiji zgrajeno sedem mest Nefilov. Razporeditev mest in objektov in njihova umestitev v konfiguracijo terena z goro Ararat in rekama Evfrat in Tigris je bila takšna, da se je bilo pilotom in astronavtom zelo preprosto orientirati.

Oprema za komuniciranje je bila prenosljiva, v velikih kovčkih, ki so imeli vgrajen vir energije. Ena takšnih naprav je bila kasneje tudi "Skrinja zaveze". Poleg tega so uporabljali tudi visoke antenske stolpe, ki jih je videti na marsikateri sumerski sliki.

V nižini Mezopotamije je bilo potrebno postaviti umetne platforme, na katerih je bilo moč namestiti opremo, povezano z vesoljem. Teksti in slikovni prikazi kažejo, da se je njihova velikost gibala od majhnih poljskih kolib do kasnejših stopničastih piramidastih zgradb, na katere se je bilo moč povzpeti po stopnicah do gornje ploščadi. Na vrhnji ploščadi takšne zgradbe, ki je bila orientirana natančno po straneh neba, je bilo zgrajeno bivališče za boga ter prostor, kjer sta bila nameščena njegova "ptica" in "orožje". Danes bi rekli - idealne ploščadi za helikopterje!

Od prvega obiska Nefilov na Zemlju do Potopa je minilo 120 Sharov ali 432.000 let, v katerih se je na Zemlji zamenjalo deset vladarjev, kot poroča Berossus.

O delavcu in služabniku

Eden pomembnih motivov Nefilov za prihod na Zemljo je bilo zlato in njemu sorodne redke kovine, npr. platina (s temi kovinami je južna Afrika bogata), pa tudi radioaktivna ruda, kot npr. uran ali kobalt. Arheologi in antropologi so v južni Afriki našli dokaze, da se je rudarska tehnologija uporabljala že cca 100.000 let pr.n.št. Kmalu po vzpostavitvi naselij na Zemlji je število Anunnakijev naraslo na 600 - nekaj sto jih je dobilo nehvaležno rudarsko nalogo.

Delo v rudnikih zlata, ki so ga opravljali Anunnakiji (ti so "nižja kasta" Nefilov), je bilo težko in naporno. Dolgo časa, 40 Sharoov, so ti prenašali napore in muke rudarjenja, potem pa je prišlo do upora. Ko so razmišljali o rešitvi problema, so se domislili silno praktične rešitve: kaj ko bi ustvarili pomočnika, služabnika, ki bi prevzel vsa naporna dela in strežbo svojim gospodarjem? Bogovi so enoglasno podprli idejo o pripravi novega "delavca". Tako je nastal načrt za stvaritev Adama.

Status in namen tega bitja nazorno kaže naziv, ki so mu ga dodelili Sumerci in Akadžani: bil je lulu amelu ("primitivni delavec"), avilum ("težak"), torej sluga bogov. Te so v davnih časih nazivali z izrazi: Gospod, Kralj, Vladar, Gospodar. Odnos med bogovi in služabniki je bil jasno izražen. Stari biblijski človek ni "častil" svojega boga; on je zanj delal.

V tistem obdobju zemeljske zgodovine je obstajal človečnjak, hominid (Homo), kot proizvod evolucije, a ta je bil premalo primeren in ne dovolj inteligenten za namene gospodarjev. Potrebovali so močnega, inteligentnega in ubogljivega delavca z dovolj domišljije in razumevanja, ki bi bil vešč orodij, ki bi mu bila zaupana. Za takšen razvoj v skladu z evolucijskim drevesom bi Homo potreboval še kak milijon let. Postopek udomačevanja, vzgajanja in selekcije bi terjal preveč časa, Nefili pa so ga potrebovali takoj.

Razvoj človečnjaka od Homo Erectusa (pokončni človek) do Homo Sapiensa (razumni človek) je bil tako bliskovit, da ga evolucija ne more pojasniti (gledano v kategoriji milijonov let, potrebnih za takšen proces). Tudi dokazov o zgodnejših stopnjah razvoja, ki bi odražale postopno spremembo od Homo Erectusa, niso našli.

Drastična razlika med hominidom rodu Homo in Homo Sapiensom vodi v razmislek, da je slednji proizvod nekega nepričakovanega, revolucionarnega dogodka. Nepojasnjeno se je pojavil pred kakimi 300.000 leti, kak milijon let prezgodaj.

Nefili, ki so prišli na Zemljo, da bi osnovali kolonije, so ustvarili posebno obliko suženjstva: ne s sužnji, ki bi jih pripeljali z drugega sveta ali kontinenta, temveč s "primitivnim delavcem", ki so ga sami oblikovali. Upor Anunnakijev je pripeljal do "stvarjenja" človeka.

UVOD

Pred približno 445.000 leti so astronavti, v iskanju zlata, z drugega planeta prišli na Zemljo.

Na enega od zemeljskih področij so se spustili na kopno in ustanovili Eridu, "Dom daleč stran". Sčasoma se je začetno naselje razširilo v polnopravno misijo Earth  - Center za nadzor misij, vesoljske ladje, rudarske operacije in celo postajo na Marsu.

Zaradi pomanjkanja delovne sile so astronavti uporabljali gensko inženirstvo za izboljšanje primitivnih delavcev - Homo sapiens. Potop, ki je katastrofalno preplavil Zemljo, je zahteval nov začetek; astronavti so postali (sami sebe namenoma proglasili) bogovi, ki so civilizacijo človeštva, učili čaščenja.

Potem, pred približno šest tisoč leti, je bilo vse, kar je bilo doseženo, razdrto v jedrski nesreči, ki so jo povzročili obiskovalci Zemlje v času njihovih lastnih tekmovanj in vojn.

Kaj se je dogajalo na Zemlji in še posebej dogodke od zgodovine človeške zgodovine, je prevajalec in velik poznavalec starodavnih jezikov, Zecharia Sitchin v svoji seriji "The Earth Chronicles" izkopal iz Biblije, glinenih plošč, starodavnih mitov in arheoloških odkritij. Tudi tisto, kar je bilo pred dogodki na Zemlji - kaj se je zgodilo na astronavtom lastnem planetu Nibiru, kaj je povzročilo vesoljska potovanja, potrebo po zlatu, ustvarjanje človeka.

Kakšna čustva, rivalstva, prepričanja, morala (ali pomanjkanje le-te) so motivirali glavne akterje v nebesnih in vesoljskih sagah? Kakšna so bila razmerja, ki so povzročila nastanek napetosti na Nibiru in na Zemlji, kakšne napetosti so nastale med starimi in mladimi, med tistimi, ki so prišli z Nibira in tistih, rojenih na Zemlji? In v kolikšni meri je bilo to, kar se je zgodilo z Destiny - usodo, katere zapis o preteklih dogodkih ima ključ do prihodnosti?

Ali ne bi bil primeren eden od zaključkov, očividcev in tistega, ki bi lahko razlikoval med vero in usodo, da bi zapuščino zapisal, kako in kje in kdaj in zakaj – od začetka do konca?

Ravno to je tisto, kar so nekateri storili; in prvi med njimi je bil vodja, ki je poveljeval prvi skupini astronavtov!

Znanstveniki in teologi priznavajo, da so biblične zgodbe o Stvarniku, Adamu in Evi, Edenskem vrtu, Vesoljnem potopu, Babilonskem stolpu, temeljile na besedilih, napisanih v tisočletjih prej v Mezopotamiji. Še posebej Sumercev. In v zameno so jasno izjavili, da so pridobili svoje znanje o preteklih dogodkih - mnogo o času pred civilizacijami, še pred človeštvom - iz pisanj Anunnakijev ("Tisti, ki so prišli iz nebes na Zemljo") - "bogovi" antike.

Zaradi stoletja in pol arheoloških odkritij v ruševinah starodavnih civilizacij, zlasti na Bližnjem vzhodu, je bilo najdenih veliko takšnih zgodnjih besedil (več kot 500.000 glinastih tablic samo pri Sumercih). Najdbe so razkrile tudi obseg manjkajočih besedil - tako imenovane izgubljene knjige - ki so omenjene v odkritih besedilih ali pa izhajajo iz takšnih besedil ali pa je znano, da so obstajali, ker so bili katalogizirani v kraljevskih ali tempeljskih knjižnicah.

Včasih so bile "skrivnosti bogov" delno razkrite v epskih zgodbah, kot je Ep o Gilgamešu, ki razkrivajo razprave med bogovi, ki so privedle do odločitve, da naj ljudje izginejo v Vesoljnem potopu. Ali pa v besedilu z naslovom Atra Hasis, ki je opisal uporne Anunnakije, ki so se trudili v rudnikih zlata, in so pripeljali do nastanka primitivnih delavcev-Zemljanov. Od časa do časa so vodje astronavtov sami ustvarjali zapiske: včasih so narekovali besedilo izbranemu pisarju, kot je besedilo Erra Epos, v katerem je eden od dveh bogov, ki so povzročili jedrsko nesrečo, skušal prenesti krivdo na nasprotnike. Drugje spet je Bog svojeročno zapisoval, kot je to v primeru knjige Skrivnosti Thoth-a (egiptovskega boga znanja), ko je bil zaprt v podzemni komori (od strani drugih bogov).

Ko je Bog Yahweh, po Bibliji, podelil zapovedi svojemu izbranemu ljudstvu, je najprej s svojo roko napisal dve kamniti tablici, ki jih je dal Mojzesu na gori Sinaj. Ko je Mojzes izpustil in zlomil na tleh prvi set tablic v odgovor na žrtvovanje zlatega teleta, je nadomestni set napisal Mojzes na tablicah, na obeh straneh, ko je ostal na gori štirideset dni in štirideset noči in po nareku zapisoval besede boga Yahweja.

Če ne bi bilo zgodbe, ki je bila zabeležena na papirusu iz časa egiptovskega kralja Khufuja (Cheops) v "Knjigi o Tothove skrivnosti", bi obstoj te knjige ostal neznan. Če ne bi bilo bibličnih pripovedi v Exodusu in v drugi verziji, nikoli ne bi poznali božanskih tablic in njihove vsebine; vse bi ostalo zagonetni del »izgubljenih knjig«, katerih  obstoj ne bi nikoli prišel na svetlo. Nič manj boleče je dejstvo, da v nekaterih primerih vemo, da so nekatera besedila obstajala, vendar smo v temi glede njihove vsebine. Tak je primer v zvezi z knjigo "Yahwehjeve vojne" in "Book of Dasher ("Knjiga Pravičnosti"), ki sta posebej omenjeni v Svetem pismu. V vsaj dveh primerih je mogoče sklepati o obstoju starih knjig - zgodnjih besedil, ki so znana bibličnemu pripovedniku. Poglavje pet v Genezi se začne z izjavo: "To je knjiga "Toledota Adamovega", izraz Toledot pa se običajno prevede kot "generacije", toda natančneje pomeni "zgodovinski ali genealoški zapis". Drugi primer je v poglavju šest v Genezi, kjer se dogodki v zvezi z Noahom in Potopom začnejo z besedami: "To so Toledotovi Noeti." Dejansko so delne različice knjige, ki je postala znana kot knjiga o Adamu in Evi, preživela že tisočletja na armenskem, slovanskem, sirskem in etiopskem jeziku; in knjiga Enoch (ena od tako imenovanih Apokrifnih knjig, ki niso bile vključene v kanonizirano Biblijo) vsebuje segmente, ki jih uradni zgodovinarji štejejo za odlomke iz mnogo starejše Noetove knjige. Knjigo o Enohu bom prevedel in obdelal v svojem naslednjem delu.

Navedeni primer obsega število izgubljenih knjig je v znamenju slavne Aleksandrijske knjižnice v Egiptu. Ustanovitelj, general Ptolemije, je po smrti Aleksandra v 323 pr.n.št. povedal, da je knjižnica imela več kot pol milijona knjig, napisanih na različnih materialih (glina, kamen, papirus, pergament). Ta velika knjižnica, kjer so se učenci zbirali, da bi preučevali zbrano znanje, je bila požgana in uničena v vojnah, ki so se dogajale vse od leta 48 pr.n.št. (pred našim štetjem=, do arabskega osvajanja 642 A.D.. (našega štetja).  Kar je ostalo od njenih zakladov, je prevod prvih petih knjig hebrejske Biblije v grščino, in fragmenti, ki jih hranijo v spisih nekaterih njenih študentov, ki so prebivali v knjižnici.

Samo tako izvemo, da je drugi kralj Ptolomej naročil okoli leta 270 pr.n.št., egiptovskega duhovnika, ki so ga Grki poznali kot Manetha, da bi zbral zgodovino in prazgodovino Egipta. Sprva je Manetho zapisal, da so tam vladali samo bogovi, nato polbogovi in končno okoli 3100 pr.n.št., se prično začetki faraonskih dinastij. Božja kraljevina, kot je zapisal, se je začela deset tisoč let pred Potopom in se je nadaljevala še tisoče let, slednje obdobje pa je bilo priča bitk in vojn med Bogovi.

V Azijskih pokrajinah Aleksandrije, kjer je vladanje prešlo v roke generala Seleucosa in njegovih naslednikov, je podobno prizadevanje, da se grškim učiteljem zagotovi evidenca preteklih dogodkov. Svečenik babilonskega boga Marduka, Berossus, z dostopom do knjižnic glinenih tablic, katerih jedro je bila knjižnica Harrana (zdaj v jugovzhodni Turčiji), je zapisal v treh zvezkih zgodovino bogov in človeka, ki se je začela 432.000 let pred Potopom, ko so bogovi prišli na Zemljo z nebes. Po navedbah imen in vladanja prvih desetih poveljnikov, je Berossus poročal, da je prvi voditelj, oblečen kot riba, prišel iz morja. Bil je tisti, ki je dal človeku civilizacijo; in njegovo ime, (v grščini), je bil Cannes.

V mnogih podrobnostih so tako duhovniki prikazali nebeške bogove, ki so prišli na Zemljo, in o času, ko so na Zemlji vladali samo bogovi in o katastrofalnem Potopu. V posameznih delih, ki so ostali (v drugih sodobnih zapisih) iz treh zvezkov, je Berossus izrecno poročal o obstoju zapisov pred tablicami, ki so bili skriti in dani v varovanje v starodavno mesto Sippar, enega od prvotnih mest, ki so jih postavili starodavni bogovi.

Čeprav je bil Sippar, kakor tudi druga predpotopna mesta bogov, preplavljen in izbrisan v Potopu, so se v analih asirskega kralja Ashurbanipala (668-633 Pr.n.št.) pojavili spisi izpred Vesoljnega potopa. Ko so arheologi v sredini devetnajstega stoletja odkrili starodavno asirsko prestolnico Nineveh, do tedaj znanega le iz stare zaveze, so v ruševinah palače odkrili knjižnico z ostanki približno 25.000 popisanih glinastih ploščic. Uspešen zbiralec "starih besedil", Ashurbanipal se je pohvalil v svojih analih: "Bog pismoukov mi je dal dar poznavanja njegove umetnosti, začel sem s skrivnostmi pisanja, lahko celo preberem zapletene ploščice v Sumerščini, razumem zagonetne besede v kamenskih rezbarijah iz dni pred Potopom. "

Zdaj je znano, da je sumerska civilizacija zacvetela tam, kjer je zdaj Irak, skoraj tisočletje pred začetkom faraonske dobe v Egiptu, ki ji bo kasneje sledila civilizacija doline Inda na Indijski podcelini. Zdaj je znano tudi, da so Sumerci prvi zapisali zgodbe na tablicah o bogovih in vseh ljudeh, vključno s Hebrejci, in pridobili dele o Stvarjenju, o  Adamu in Evi, o Ka-inu in Abaelu, Vesoljnem potopu, Babilonskem stolpu, o vojnah in ljubeznih bogov, kar se odraža v spisih Grkov, Hittitov, Kanaancev, Perzijcev in Indoevropejcev. Kot vsi ti stari spisi potrjujejo, so bili njihovi viri še starejša besedila - nekatera so že najdena, nekatera čakajo morda kje v kakšnih muzejskih skladiščih tablic na prevod, mnoga so bila morda že izgubljena ali celo zaradi neznanja ali vojn uničena.

Obseg takšnih zgodnjih spisov je neverjeten; ne na tisoče, vendar so v ruševinah starodavnega Bližnjega vzhoda odkrili več deset tisoč glinastih tablic. Mnoge obravnavajo ali beležijo vidike vsakdanjega življenja, kot so trgovina ali delavske plače ali pogodbe. Drugi, najdeni predvsem v knjižnicah palač, so Royal Annals; še drugi, ki so jih odkrili v ruševinah tempeljskih knjižnic ali šol, predstavljajo skupino kanoniziranih besedil, skrivnostno literaturo, zapisano v sumerskem jeziku in nato prevedeni v akadijski (prvi semitski jezik) in nato v druge antične jezike . In tudi v teh zgodnjih zapisih, ki se vračajo skoraj šest tisoč let nazaj, se sklicujejo na izgubljene "knjige" (besedila, napisana na kamnitih tablicah).

Med neverjetnimi posrečenimi izrazi v celoti ne kažejo čudežnih najdb v ruševinah starodavnih mest. In njihove knjižnice so polne glinastih ploščic, popisanih s podatki o desetih Predpotopnih vladarjih in njihovem celotnem vladanju 432.000 let, ki jih je omenjal tudi Berossus. Poznani so kot Sumerski kraljevi seznami (in prikazani v muzeju Ashmolean, Oxford, Anglija). Njihova različica ne pusti nobenega dvoma, da so njihovi sumerski prevajalci imeli dostop do nekega starejšega običajnega ali kanoniziranega besedilnega gradiva. V povezavi z drugimi enakimi zgodnjimi besedili, odkritimi v različnih ohranitvenih razmerah, močno nakazujejo, da mora biti prvotni zapisovalec Prihoda, pa tudi predhodnih dogodkov in zagotovo naslednjih dogodkov, eden izmed tistih vodij, ključni udeleženec, očividec.

Tisti, ki je bil očividec vseh teh dogodkov, ki je bil ključni udeleženec v njih, je bil vodja, ki se je spustil (je prišel) s prvo skupino astronavtov. V tem času je bil njegov epithet (naziv) - ime E.A., "On, ki je dom je voda". Vendar je bil razočaran, da je dobil poveljstvo v misiji Zemlje, dano njegov polbrat in tekmec EN.LIL ("Lord of Command"). Doživel je ponižanje, da mu je dan le naslov EN.KI, "Lord of Earth " Nepomembno  mesto med bogovi in njihovega vesoljskega prostora v E.DIN ("Eden"), Nadziral je zlatokope v AB.ZU (jugovzhodna Afrika).  Ea / En-Ki je bil odličen znanstvenik, in je naletel na homoide, ki so naseljevali te dele. In takrat, ko so se Anunnakiji mučili v rudnikih zlata, je rekel: "Nič več!" On je spoznal, da je mogoče pridobiti prepotrebno delovno silo s preskakovanjem evolucije z genskim inženiringom. In tako je prišel Adam (dobesedno, "On od Zemlje", Earthling). Kot hibrid, se Adam ni mogel razmnoževati; dogodki, ki so v biblični zgodbi o Adamu in Evi v Edenskem vrtu, beležijo drugo gensko manipulacijo En-Kija, ki je dodal dodatne kromosomske gene, potrebne za spolno razmnoževanje. In ko se je človeštvo, pričelo nenadzorovano širiti, in je pobegnilo nadzoru je bil En-Ki tisti, ki je nasprotoval načrtu svojega polbrata Enlila, da bi neukrotljivo človeštvo pogubil v Potopu. Dogodke, katerih junak je bil Noah v Bibliji ali Ziusudra najdemo v izvirnem sumerskem besedilu.

Prvorojeni sin Anuja, Nibirujevega vladarja, Ea / En-Ki je bil dobro seznanjen z njegovo preteklostjo (planeta Nibiru) in njegovimi prebivalci. Znanstvenik, ki je postal znan, je zapustil najpomembnejše vidike naprednega poznavanja Anunnakijev, zlasti svojima sinovima Marduku in Ningishziddu (ki sta bila kot egiptovska bogova tam poznana kot Ra in Thoth). Toda on je bil prav tako koristen, da je človeštvu delil nekatere vidike takšnega naprednega znanja, tako da je izbrane posameznike poučeval o "skrivnosti bogov". V vsaj dveh primerih so take pobude zapisane (kot jim je bilo naročeno, da delajo) ta božanska učenja kot dediščina človeku. Zdi se, da je eden, po imenu Adapa in verjetno sin En-Kija in človeške mame, napisal knjigo z naslovom »Pisanja v zvezi z časom«, ki je bila ena od prvih izgubljenih knjig. Drugi, imenovani Enmeduranki, je bil po vsej verjetnosti prototip bibličnega Enocha, tisti, ki je bil vzet v nebesa, potem ko je svojim sinovoma zaupal knjigo božanskih skrivnosti in katere različica je verjetno preživela v izločeni knjigi o Enochu.

(Endubar = Hebrejsko Enoch je bil Ka-inov sin, torej tudi Adamov vnuk, Metuzalemov oče in Noetov ded. Kristjanom se zdi Enochova knjiga celo izrazito blasfemična, kar je najverjetneje pogojevalo, da je bila umaknjena iz Stare zaveze.

Neke noči sta ga zbudili dve visoki, bleščeči bitji……….)

Blasfemična = žaljenje Boga

Čeprav prvorojeni sin Anuja, ni mogel postati naslednik na prestolu planeta Nibiru. Zapletena pravila nasledstva, ki so odražala zmedeno zgodovino Nibirujanov, so dali ta privilegij En-Kijevem polbratu Enlilu. En-Ki in Enlil sta v prizadevanjih za rešitev neprijetnega konflikta končala z misijo na tuji planet Zemljo, katere zlato je bilo potrebno za ustvarjanje ščita za ohranitev uničenega ozračja planeta Nibiru. Situacija v ozadju postane še bolj zapletena zaradi prisotnosti njune polsestre Ninharsag (glavna  zdravstvena delavka Anunnakijev) na Zemlji, zato se En-Ki odloči, da bo nasprotoval načrtu Enlila, da bi Človeštvo propadlo v Vesoljnem potopu.

Konflikt se je nadaljeval med sinovi obeh polobratov, pa tudi med vnuki. Dejstvo je, da so se vsi, še posebej tisti, rojeni na Zemlji, soočali z izgubo dolgoživosti, da je nenavadno podaljšano orbitalno obdobje planeta Nibiru dodatno vplivalo na osebne agonije in ambicije. Vse je prišlo do vrhunca v zadnjem stoletju tretjega tisočletja Pr.n.št. ko je Marduk, En-Kijev prvorojenec zaradi svoje zakonske pravice o dedovanju trdil, da naj ne bi Enlilov prvi sin Ninurte nasledil vladanje na Zemlji. Hud konflikt, ki je vključeval vrsto vojn, je na koncu povzročil uporabo jedrskega orožja; posledično, čeprav nenamerni rezultat je bila smrt sumerske civilizacije.

Vključevanje izbranih posameznikov v "skrivnosti bogov" je zaznamoval začetek duhovništva, povezovanje mediatorjev med bogovi in ljudmi, prenašanje božanskih besed smrtnim zemljanom. Orakli -- interpretacije božanskih izjav so se ujemale z opazovanjem nebesnih znamenj. In ko je človeštvo čedalje bolj privlačilo, da bi se spopadlo v božanskih konfliktih, so začeli igrati svojo vlogo preroki. Dejansko je to izraz označevanja takšnih govorcev o bogovih, ki so razglašali, kaj naj bi se zgodilo.  Nabih, naziv za Mardukovega prvega sina Nabuja, ki je v imenu svojega izgnanega očeta poskušal prepričati človeštvo, da nebesni znaki prerokujejo Mardukov povratek v prihodnosti.

Ta razvoj je zaostrilo spoznanje, da je treba razlikovati med usodo in vero. Razglasitve Enlila, včasih celo samega Anuja, ki so bile nekoč nesporne, so zdaj podvržene nadzoru razlike med NAM - usodo (neizbežne, nespremenljive usode), kot so planetarne orbite, katerih potek je bil določen in je bil nespremenljiv - in NAM.TAR, dobesedno usodo, ki bi bila lahko upognjena, zlomljena, spremenjena, kar je Vera. Pregled in ponovitev zaporedja dogodkov in navidezni vzporednosti med dogodki na Nibiru in tistim, kar se je dogajalo na Zemlji, sta En-Ki in Enlil začela filozofsko razmišljati o tem, kaj je bilo zares namenjeno in se temu ni bilo mogoče izogniti, in kaj je bila posledica pravilnih ali napačnih odločitev in svobodne izbire. Slednjega ni bilo mogoče predvideti; prvi bi se lahko predvidel, še posebej, če bi bile vse planetarne orbite ciklične; če bi bilo, in kaj bo, če bodo prve stvari tudi zadnje stvari.

Klimatsko opustošenje in spremembe zaradi jedrske pustolovščine je izostrilo iskanje novega vodje med voditelji Anunnakijev. Dvignilo je potrebo po tem, da bi razložili uničenim človeškim množicam, zakaj je prišlo do tega. Ali je bilo to usoda ali pa je bilo zgolj posledica ravnanj Anunnakijev? Kdo je odgovoren?

V Svetu Anunnakijev, na predvečer nesreče je bil En-Ki, ki je ostal osamljen, proti uporabi prepovedanega orožja. Zato je bilo pomembno, da En-Ki razloži trpečim preostalim zemljanom, to prelomnico v sagi nezemljanov, ki so dobro mislili, vendar se je končalo tako, da so vse uničili. In kdo je bil Ea / En-Ki, ki je prvi prišel in je bil očividec vsega tega, najbolj usposobljen, da bi povedal človeštvu, da se bo prihodnost lahko odvijala? In najboljši način, da vse to pove, je bil kot poročilo prvega človeka - samega En-Kija.

Da je posnel svojo avtobiografijo, je razvidno iz dolgega besedila (ki se razteza na vsaj dvanajst tablic), odkritih v knjižnici Nippur.  Pripoveduje En-Ki:

Ko sem se približal Zemlji, je bilo veliko poplav.

Ko sem se približal njenim zelenim travnikom, so bile kupe in gomile, pod mojo kontrolo.

Na čistem mestu sem zgradil svojo hišo, neprimerno ime, sem ji ga dal.

Dolgo besedilo še naprej opisuje, kako je Ea / En-Ki nato naloge pripisal svojim poročnikom, da so sprožili svojo misijo na Zemljo.

Številna druga besedila, ki se nanašajo na raznolike vidike vloge En-Kija v nadaljnjih dogajanjih, služi popolni zgodbi o En-Kiju. Vključujejo komogonijo, Epu o ustvarjanju, v katerega jedro postavlja En-Kijevo lastno besedilo, ki ga znanstveniki imenujejo Eridu Genesis. Vključujejo podrobne opise oblikovanja Adama. Opisujejo, kako so drugi Anunnakiji, moški in ženske, prišli k En-Kiju v mesto Eridu, da bi dobili od njega ME-nekakšen podatkovni disk, ki je kodiral vse vidike civilizacije. In vključujejo besedila En-Kijevega zasebnega življenja in osebnih težav, kot je zgodba o njegovih poskusih, da bi jima rodila sina njegova polsestra Ninharsag, njegove pametne zadeve z boginjami in njihovimi otroci z ljudmi, ter njihove nepredvidene posledice. Besedilo Hasisa vrže svetlobo na prizadevanja Anuja, da bi preprečil nesoglasja En-Ki - Enlil. Preprečiti rivalstvo z delitvijo zemlje med njima; in besedila, ki beležijo dogodke pred Vesoljnim potopom, skorajda poglobijo razprave v Svetu bogov o usodi človeštva. In En-Ki, ki je znan po v Biblijski pripovedi o Noetu in barki - (zgodbo, prej znano samo iz Biblije), dokler ena njegovih prvotnih mezopotamskih različic ni bila najdena v tablicah v  Epu o Gilgamešu.

Sumerske in akadijske glinene tablice; Babilonske in asirske tempeljske knjižnice; Egiptovski, Hetitski in Kanaanski »miti«; in biblijske pripovedi so glavno gradivo pisateljskih spominov na zadeve bogov in ljudi.

Prvič v tem razpršenem in razdrobljenem materialu je Zecharia Sitchin sestavil in uporabil, da bi ponovno ustvaril resnični lik En-Kija -iz  En-Kijevih avtobiografskih spominov in vpoglednih prerokb nezemeljskega boga.

Predstavljeno kot besedilo, ki ga je En-Ki narekoval izbranemu pisarju, "Knjiga pričevanja", ki naj bi bila v ustreznem času razkrita in odprta, spominja na Yahvejeva navodila preroku Izaiji (sedmo stoletje Pr.n.št.):

Napišite jo na zapečateni tablici, ter v knjigo vgravirajte;

Naj bo to priča do zadnjega dne, pričevanje za ves čas.

Izaija 30: 8

V obravnavanju preteklosti je En-Ki sam zaznal prihodnost. Pojem, da so Anunnaki, izvajajoč svobodno voljo, bili kreatorji lastnih usod (in usode Človeštva). Na koncu so prišli do spoznanja, da je bilo to namenjeno (usojeno), da je, ko je bilo vse rečeno in storjeno, določilo potek dogodkov. In zato, kot so vedeli hebrejski preroki, bodo prve stvari postale zadnje stvari.

Zapisi o dogodkih, ki jih narekuje En-Ki, postane temelj za Prerokbe, preteklost pa postane prihodnost.

Uvod

Besede Endubarja, mojstra pisarja, sina mesta Eridu, služabnika gospoda En-Kija, velikega boga.

(Endubar = Hebrejsko Enoh je bil Kainov sin, torej tudi Adamov vnuk, Metuzalemov oče in Noetov ded. Kristjanom se zdi Enohova knjiga celo izrazito blasfemična, kar je najverjetneje pogojevalo, da je bila umaknjena iz Stare zaveze.

Neke noči sta ga zbudili dve visoki, bleščeči bitji……….)

V sedmem letu po veliki nesreči, v drugem mesecu, sedemnajstega dne, sem bil povabljen k mojemu gospodarju, velikemu božjemu, dobronamernemu oblikovalcu človeštvu, vsemogočnemu in milostnemu, Gospodu En-Kiju. Bil sem med preostalimi iz mesta Eridu, ki so pobegnili v suho stepo, prav takrat, ko se je Hudičev veter približal mestu. In odhitel sem v puščavo, da poiščem suhih vej za drva. In pogledal sem gor in glej, zračni vrtinec je prišel z juga. Bil je rdečkast sij in ni bilo nobenega zvoka. In ko se je dotaknil tal, so se štiri ravne noge razširile iz trebuha in je bleščeča svetloba izginila. In sem se vrgel na tla in se raztegnil, ker sem vedel, da je to božje obličje.

Endubar je povabljen k gospodu En-Kiju

In ko sem dvignil oči, sta bila blizu mene dva božanska poslanca. In imela sta človeški obraz, njuna oblačila pa so bila bleščeča kot vroča medenina. In poklicala sta me po imenu in mi rekla: »Pozval te je veliki bog, Gospod En-Ki. Ne boj se, ker si blagoslovljen. In tu sva, da te dvigneva visoko v zrak in te odpeljeva do Njegovega zatočišča v deželi Magan, na otoku sredi reke Magan, kjer so božji prehodi.

In ko sta govorila, se je Vrtinec dvignil kot ognjena kočija in ni ga bilo več. Prijela sta me za roke, pri čemer je vsak prijel eno roko. In dvignila sta me in me hitro prenašala med Zemljo in nebom, kakor plava orel. In videl sem deželo in vode ter ravnice in gore. Spustila sta me na otok pri prehodu velikega božjega bivališča. In takrat, ko sta izpustila moje roke, me je bleščeča svetloba, kakršne še nisem videl, zajela in me preplavila, in sem se zrušil na tla, kot da bi bil prazen duha življenja.

Moji življenjski čuti so se vrnili, kakor da sem se prebudil iz najglobljega spanca, ob zvoku klica mojega imena. Bil sem v nekakšnem zaprtem prostoru. Bilo je temno, vendar je bila tudi avra. Potem se je moje ime spet pozvalo z globokim glasom. Čeprav sem to slišal, ne morem povedati, od kod je prišel glas, niti nisem videl, kdo je to govoril. In rekel sem: Tukaj sem. Nato mi je rekel glas: Endubar, iz Adape, izbran si, da si moj pisar, da napišeš moje besede na tablice.

In naenkrat se je pojavil žarek v enem delu ograjenega prostora. In videl sem prostor razporejen kot pisalno delovno mesto: pisalna miza in pisalni stolček, na mizi pa so bili fino oblikovani kamni. Ampak nisem videl nobenih iz gline, niti posod z mokro glino. In tam je ležalo na mizi le eno pisalo, trska, in bleščala se je, kot se nikoli ni nobena trska.

In glas je še enkrat govoril, rekoč: Endubar, sin mesta Eridu, moj zvesti služabnik. Jaz sem tvoj gospodar En-Ki, poklical sem te, da napišeš moje besede, ker me zelo moti, kar je doživelo človeštvo ob veliki nesreči. Moja želja je zapisati pravi potek dogodkov, da bi bogovom in ljudem omogočil, da vedo, da so moje roke čiste. Ne, ker je Sodni potop nesrečno prizadel Zemljo, bogove in zemljane. Toda Velika poplava se je morala zgoditi po usodi, vendar ne tako veliko razdejanje. Ni bilo potrebno, da se pred sedmimi leti zgodi uničenje Babila. Mogoče je bilo preprečiti. In jaz, En-Ki, sem storil vse, kar sem lahko, da ga preprečim. Žal, nisem uspel. In ali je bila vera ali je bila usoda? V prihodnosti se bo sodilo, ker ob koncu dni je dan sodbe. In tisti dan se bo stresala Zemlja in reke bodo spremenile tok, podnevi bo tema in ogenj v nebesih ponoči, na dan vračanja nebeškega boga. In kdor bo preživel in kdor bo poginil, kdo bo nagrajen in kdo bo kaznovan, tako bogovi kot ljudje, takrat bo razkrito; za tisto, kar bi se moralo zgoditi in kar se je zgodilo, kar je minilo, se bo v ciklih ponovilo in kar se je zgodilo po dobri veri, in je bilo dobro, ali za bolno, bo prišla sodba.

Glas je utihnil; potem je velik gospodar spet spregovoril, rekoč: Zato bom povedal resnično poročilo o Začetkih, o Predhodnih časih in o Starih časih, kajti pretekle laži bi bile prihodnosti skrite. Štirideset dni in štirideset noči bom govoril in ti boš pisal; štirideset bo štetje dni in noči tvoje naloge, štirideset je moje sveto število med bogovi. Štirideset dni in štirideset noči ne boš jedel in ne pil; samo tokrat lahko zaužiješ kruha in vode, in samo s tem boš preživel v času tvoje naloge.

In glas se je zaustavil in istočasno se je v drugem delu ograjenega prostora posvetilo. Videl sem mizo in na njej krožnik in skodelico. In sem stopi k njej, na krožniku kruh in voda v čaši.

In glas velikega gospodarja En-Kija je rekel: »Endubar, pojej kruh in popij vodo ki te bo nasitilo za naslednjih štirideset dni in noči. In naredil sem, kar mi je bilo naročeno. In nato me je glas usmeril, da sem sedel k pisalni mizi in svetloba se je tam povečala. Nisem mogel videti nobenih vrat in odprtine kjer sem bil, vendar je bilo močno svetlo, kot poldnevno sonce.

In glas je rekel: Endubar pisar, kaj vidiš?

Pogledal sem in videl na mizi zračiti kamenje in pisalo. In rekel sem: vidim kamnite plošče in njihov odtenek je moder, kot čisto nebo. In vidim pisalo, kakršno še nisem videl, njegovo držalo je v nasprotju s katerim koli trstom in konico, ki je oblikovana kot orlovo pero.

In glas je rekel: To so plošče, na katere boš vpisal moje besede. Po moji želji so bili odrezani najlepši lapis lazuli (sinji, modri granit – največja nahajališča so v Afganistanu), obe strani zglajeni. In pisalo, ki ga vidiš, je božje ročno delo, njegov ročaj je izdelan iz Elektroma in njega konica iz božanskega kristala. V roki se bo prijazno prilegal in z njim boš lahko graviral tako enostavno kot bi pisal po mokri glini. V dveh stolpcih vnesi sprednjo stran, v dveh stolpcih vpiši zadnji del na vsaki kamniti tablici. Ne odstopaj od mojih besed in izgovarjav!

Endubar pri zapisovanju Enkijevih besed

Vse je utihnilo in dotaknil sem se enega od kamnov, in površina je bila kot gladka koža, mehka na dotik. In jaz sem vzel sveto pisalo, in čutil sem ga kot pero v roki.

In potem je začel veliki bog En-Ki govoriti in jaz sem začel zapisovati njegove besede, točno tako, kot jih je govoril. Včasih je bil njegov glas močan, včasih je skoraj šepetal. Včasih je bilo čutiti veselje ali ponos v njegovem glasu, včasih bolečina ali agonija. In ko je bila na vseh straneh popisana ena tablica, sem vzel drugo, da sem nadaljeval.

In ko je izgovorili zadnje besede, se je veliki Bog ustavil in sem lahko slišal velik vzdih. In rekel je: Endubar moj služabnik, v štiridesetih dneh in štiridesetih nočeh si zvesto beležil moje besede. Tvoja naloga je končana.

Sedaj vzemi to drugo tablico in na njej napiši svoj znak, na koncu pa ga kot pričevanje označi s svojim pečatom. in vzemi tablico ter jo skupaj z drugimi tablicami daj v božjo skrinjo. Kajti ob izbranem času bodo prišli izbrani, da najdejo božjo skrinjo in tablice, in se bodo naučili vse, kar sem ti narekoval; in to bo resnično poročilo o Začetih in Prejšnjih časih ter o Starejših časih in o velikem pomanjkanju, pozneje poznano kot besede Gospoda En-Kija. In to je Knjiga pričevanja o Preteklosti in Knjiga napovedovanja Prihodnosti, kajti prihodnost v preteklosti leži in prve stvari bodo tudi zadnje stvari.

In prišlo je do premora, vzel sem tablice in jih postavil eno do druge v pravilen položaj v skrinjo. Skrinja je bila narejena iz akacijevega lesa in oblečena z zlatom zunaj in znotraj. In glas mojega gospodarja je rekel: Zdaj zapri pokrov skrinje in pritrdi zaklep. In storil sem naročeno.

In bil je še en premor. In moj gospod En-Ki je rekel: In tebi, Endubar,  ki si z velikim bogom govoril, in čeprav me nisi videl, si bil v moji prisotnosti. Zato si blagoslovljen in bodi moj predstavnik pred ljudmi. Zapovedi jim, naj bodo pravični, kajti v tem leži dobro in dolgo življenje. In lahko jih potolažiš, da se bodo v sedemdesetih letih obnovila mesta in tudi pridelek. Tam bo mir, vendar bodo tudi vojne. Novi narodi bodo postali močni, kraljestva se bodo dvigala in padala. Stari bogovi se bodo umaknili in novi bogovi bodo razglasili nove vere. Toda usojeno je, da bo ob koncu dni prevladala usoda, in ta prihodnost je napovedana v mojih besedah o preteklosti. Vse to, Endubar, moraš povedati ljudem.

Bila je pavza in tišina. In jaz, Endubar, sem se sklonil do tal in rekel: Ampak, kako naj vem, kaj naj rečem?

In glas Gospodov En-Ki je rekel: Znaki bodo v nebesih in besede, ki jih bodo izgovorili, bodo prišle k tebi v sanjah in vizijah. In za tabo bodo še drugi izbrani preroki. In ob koncu bo Nova Zemlja in Novo nebo, in ne bo več potrebe za nove preroke.  In potem je bila tišina, in avra je ugasnila, in duh me je zapustil.

In ko so se mi vrnili čuti, sem bil na poljih zunaj Eriduja.

Pečat Endubarja, mojstra pisanja

Prvo poglavje

BESEDA GOSPODA ENKIJA,

prvega sina Anuja, ki kraljuje na Nibiru.

En-Ki

S težkim duhom izgovarjam obtožbe; obtožbe, ki polnijo moje srce z grenkobo.

Kako je uničena dežela; njeni ljudje so bili prepuščeni Hudičevemu vetru, njeni hlevi opuščeni, živali zdesetkane.

Kako so uničena mesta, njihovi ljudje so se zlagali v trupe mrličev, ki jih je prizadel Zli veter. Kako so uničena polja, njihova vegetacija, ki je bila posušena, dotaknjena z Hudičevim vetrom. Kako so uničene reke, nič več ne plava, čiste peneče vode so se spremenile v strup.

Od svojih črnoglavih (ljudje s črnimi lasmi!) ljudi se je Sumer izpraznil, življenja ni več,

Od goveda in ovac je Sumer izpraznjen, izginil je vonj vžvrkljanega mleka.

V njegovih slavnih mestih samo še veter zavija; smrt je edini vonj.

Templji, katerih stolpi so rasli v nebesa k njihovim bogovom, so zapuščeni.

Od gospostva in ukaza kraljestva ni nobenega; žezlo in tiara so izginili.

Na bregovih obeh velikih rek, prej bujnih in živahnih, raste samo plevel.

Ni gneče na hitrih cestah, nihče ne išče poti; Čudežni Sumer je kot zapuščena puščava.

Kako uničena je dežela, dom bogov in ljudi!

Na to deželo je padla nesreča, neznana človeku.

Nevarnost, ki jo človeštvo še nikoli ni videlo, tisto, kar ni bilo mogoče zadržati.

Nad vsemi deželami, od zahoda do vzhoda, je bila dvignjena moteča roka terorja in groze. V svojih mestih so bili bogovi ravno tako nemočni kot ljudje!

Zlobni veter, nevihta, rojena v oddaljeni ravnini, Velika poteza, ki je potekala po svoji poti.

Smrtonosni veter, ki je bil rojen na zahodu je svojo pot napravil proti vzhodu, njegov potek pa je postal usoden.

Neurje, ki se razveja kot potop, z vetrom in ne z vodo kot uničevalcem; z zastrupljenim zrakom, brez plimnih valov, neobvladljivo.

Z vero, ne usodo, je bila ustvarjena; veliki bogovi so na svojem posvetu (koncilu) povzročili veliko nesrečo.

Dovolila sta Enlil in Ninharsag; Sam osamljen sem bil zaustavljen in nemočen. Dan in noč sem nasprotoval odločitvi nebes, a brez uspeha! Ninurta, Enlilov sin bojevnik in Nergal, ki sta mi bila kot lastna sinova, sta s strupenim orožjem delala veliki plan, nato pa je ta ušel z vajeti.

Da bo Hudičev veter sledil svetlobi, nismo vedeli! Zdaj jočejo v agoniji.

Da bo smrtno nevarna nevihta, rojena na zahodu, naredila pot proti vzhodu? Le kdo bi lahko to napovedal! Bogovi so zdaj obupani.

V svojih svetih mestih so bogovi postali nesigurni, saj je Hudičev veter obrnil svojo pot proti Sumeru.

Eden za drugim so bogovi pobegnili iz svojih mest, njihovi templji pa so prepuščeni vetru.

V mojem mestu, Eridu, ko se mu je približal strupeni oblak, nisem mogel storiti ničesar, da bi ga ustavil.

Bežite v odprto stepo! Sem ljudem dal navodila; z Ninki, mojo ženo, sva mesto zapustila.

V svojem mestu Nippur, mestu Bond Heaven-Earth (vrata Nebo-Zemlja) , Enlil ni mogel storiti ničesar, da bi ga ustavil.

Hudičev veter je  zdrvel proti Nippurju. Enlil in njegova soproga sta v svojem nebesnem čolnu naglo pobegnila.

V Uruju, Sumerskem kraljevem mestu, je Nannar jokal na pomoč k svojemu očetu Enlilu;

Na mestu templja, ki se v nebesa v sedmih nadstropjih dviga, je vera Nannarju bila zavrnjena.

Moj oče, ki me je rodil, veliki bog, ki je v Uruju vodil kraljestvo, je obrnil Hudičev veter proč!

Nannar je priznal krivdo.

Veliki bog, ki odloča o usodah, naj bodo Uru in njegovim ljudje prihranjeni, vaše poveličevanje se nadaljuje! Je Nannar rotil.

Enlil je odgovoril sinu Nannarju: plemeniti sin, tvoje čudežno mestno kraljestvo je bilo odobreno; večno vladanje ni bilo odobreno.

Vzemi svojo soprogo Ningal, pobegnita iz mesta! Tudi jaz, ki predpisujem vero, ne morem uiti usodi!

Tako je govoril moj brat Enlil; žal, žal, ni bila usoda!

Nesreča, rodila se je največja od Vesoljnega potopa je preplavila bogove in zemljane; žal, to ni bila usoda!

Velik potop je bil usojen, da se zgodi; Velika nesreča smrtonosne nevihte je bila.

S kršitvijo zaobljube je bila odločitev sveta (koncila) sprejeta; z orožjem terorja je bila ustvarjena.

Z odločitvijo, ne usodo, je bilo strupeno orožje sproščeno; s premislekom je bilo spuščeno v igro.

Proti Marduku, mojemu prvencu, sta sinova Enlila uničevala direktno; maščevanje je bilo v njunih srcih.

Ne morem se sprijazniti z Mardukovo nadvlado! Je kričal Enlilov prvorojeni. Z orožjem mu bom nasprotoval, je dejal Ninurta.

Iz ljudi je ustvaril vojsko, Babili (Babilon) kot zemeljski popek, da se izjavi! Nergal, Mardukov brat, je tako vpil.

Marduk

V Svetu velikih bogov so se širile besede strupa.

Dan in noč sem dvigoval nasprotni glas; mir, ki sem ga svetoval, se obžalovali hitro. Že drugič so ljudje dvignili svojo nebeško podobo; zakaj se nasprotovanje nadaljuje? Sem se spraševal.

Ali so bili preverjeni vsi instrumenti? Ali ni prišel čas, da tudi Marduk pride v nebesa? Še enkrat sem vprašal.

Ningishzidda, moj sin, drugi znaki nebes. Vedel sem, da ne more odpustiti Mardukove krivice.

Nannar, Enlilov sin, rojen na Zemlji, je bil tudi neusmiljen. Njegov tempelj v Severnem mestu, ki je bil njegov dom, si je prisvojil Marduk! Tako je rekel.

Ishkur, Enlilov najmlajši, zahteva kazen; v mojih deželah, da je iz ljudi kurbe naredil! rekel je.

Utu, sin Nannarja, nasproti Mardukovem sinu Nabuju kaže svojo jezo: Poskušal je zavzeti Mesto. Inanna, dvojčica Utuja, je bila besnejša od vseh; še vedno je zahtevala kaznovanje Marduka zaradi uboja njenega ljubljenega Dumuzija.

Ninhursag, mati bogov in prvih ljudi, njen pogled je bil odsoten. Zakaj Marduk ni tukaj? Rekla je samo to.

Gibil, moj sin, je z mračnim odzivom odgovoril: Marduk je vse zamolčal, trdi, da znaki nebes potrjujejo njegovo nadvlado!

Marduka se lahko ustavi le z orožjem! Ninurta, Enlilov prvorojenec, je zavpil. Utu je bil zaskrbljen o zaščiti mesta nebesnih kočij; ne smejo pasti v Mardukove roke! Tako je rekel.

Nergal, gospod Spodnjega doma, je kruto zahteval: naj se uporabijo stara "orožja terorja" za uničenje!

V nejeveri sem pogledal svojega sina. Za boj brata proti bratu je bilo "orožje terorja" že predvideno!

Namesto soglasja je prišlo do tišine.

V tišini je Enlil odprl svoja usta: kaznovanje mora biti; zlobni kot ptice brez kril naj bodo.

Marduk in Nabu nas hočeta prikrajšati za dediščino; naj jima bo preprečen dostop do kraj nebesnih vozov!

Opomba B.C. »(Marduk, sin boga En-Kija, je bil polnokrvni Anunnaki, vendar se je poročil z zemljanko, Sarapanito, hčerko biblijskega Enohima. Za dolgoletnega poveljnika tistih astronavtov, ki so zasedali vesoljsko postajo na Marsu, je imel sočutje in podporo teh zlobnikov tako Stare zaveze kot Nove zaveze Svetega pisma, ki je v Genesis 6: 2 »videl hčere ljudi, da so pošteni in so si vzeli žene vseh, katere so izbrali. " Takoj po Mardukovi poroki so ti "sinovi Božji" začeli upor, ki se, kar se tiče Biblije, še vedno dogaja, ko to pišem. Shamgasi, vodja te uporniške skupine, je "Satan" iz Biblije.)«

Naj mesto pade v pozabo! Ninurta je zaklical; Poravnajmo stare račune!

Vesel, Nergal je vstal in kričal: naj mesta zlikovcev bodo vržena v zrak, označena mesta naj bodo izbrisana, naj bo potem Annihilator (uničevalec) moje ime!

Zemljani, ki smo jih ustvarili, ne smejo biti poškodovani; pravičniki z grešniki ne smejo izginili, sem močno rekel.

Ninharsag, moj izvršni pomočnik, je privolil: Zadeva je samo med bogovi, da poravnajo spor, ljudi ne smemo raniti.

Anu je v nebesnem prebivališču zelo pozorno spremljal razprave.

Anu, trden v veri, iz spregovoril iz svojega nebeškega prebivališča:

Naj bo tokrat uporabljeno Orožje Terorja (nuklearno orožje), naj se kraj izstrelitvene rampe za rakete uniči, naj bodo ljudje varni.

Naj bo Ninurta vodja, naj bo Nergal uničevalec! Tudi Enlil se je odločil razglasiti odločitev.

Njim bom razkril skrivnost bogov; razkril jim  bom skrivališče "Orožja terorja".

Dva sinova, eden moj, eden njegov, sta Enlila pozvala v njun štab. Nergal, ki je šel z mano, je bil videti zavrnjen.

Žal mi je! Jokal sem brez besed; Brat se je obrnil proti bratu! Ali so se pretekli časi ponovili?

Skrivnost iz Starih Časov je razkril Enlil, "orožja terorja"  je zaupal v njihove roke!

Ogrnjeni z nasiljem, s sproščenim bliskom; vse, vse se spremeni v prah.

Za vojno »brat proti bratu« na Zemlji so bili opozorjeni, ni bilo regije, na katero napad ne bi vplival.

Sedaj je prisega prelomljena, kot zlomljen kozarec na neuporabne kose.

Dva sina, polna veselja, sta se s pospešenim korakom pojavila iz Enlilovega štaba, ko je orožje poletelo.

Drugi bogovi so se vrnili v svoja mesta; nihče ni slutil svoje lastne katastrofe!

Kako se je vse skupaj začelo:

Preden se je pričel Prvotni čas; po Prvih časih so bili Stari časi.

V Starem času so bogovi prišli na Zemljo in ustvarili Zemljane.

Na Nibiru

V prejšnjih časih noben od bogov ni bil na Zemlji, niti Zemlja še ni bila oblikovana.

V Prejšnjih časih je bilo bivališče bogov na njihovem planetu; Nibiru je njegovo ime. Veliki planet, rdečkast v sijaju; okoli Sonca Nibiru potuje po ekliptični poti.

Za nekaj časa je Nibiru pahnjen v mraz; v delu svojega kroga ga Sonce močno segreje.

Tanka atmosfera Nibiru, ki ga obdaja, se ohranja s stalnimi vulkanskimi izbruhi.

Vse življenjske razmere so podrejene tej atmosferi; brez tega bi bilo samo gnitje!

V hladnem obdobju notranja toplota Nibiru ohranja planet, kot topla odeja, ki se nenehno obnavlja.

V vročem obdobju ščiti Nibiru pred sončnimi žarki.

Medtem dež prinese vodo do jezer in potokov, ki narastejo.

Bujna vegetacija Nibirujevo atmosfero hrani in ščiti; vse vrste življenja vznikne v vodah in v zemlji.

Skozi eone se je naša lastna vrsta razvijala, z lastnim bistvom se je razvijala. Ker se je naše število povečevalo, so se številni naši predniki razširili na številne regije na Nibiru. Nekateri so obdelovali zemljo, nekateri so postali pastirji. Nekateri so živeli v gorah, nekateri v dolinah, kjer so si ustvarili dom.

Zgodilo se je veliko, prišlo je do posegov; prišlo je do spopadov, palice so postale orožje.

Klani so se zbirali v plemenih, nato se soočita dva velika naroda.

Narod na severu je proti jugovzhodnemu narodu dvignil orožje.

Kar je bilo zadrževano s trdo roko, da bi se izstrelile rakete, se je spremenilo; orožje za rušenje in žarčenje se je spremenilo v teror.

Vojna, dolga in ostra, je zajela planet; brat, proti bratu.

Na severu in na jugu sta bila smrt in uničenje.

Mnogo okrožij je bilo uničenih; vse življenje je bilo zmanjšano.

Potem je bilo prijavljeno premirje; potem je bil vzpostavljen mir.

Naj bodo narodi združeni, so si poslanci rekli drug drugemu:

Naj bo na Nibiru en kralj, ki bo vladal nad vsemi.

Naj bo vodja s severa ali z juga z žrebom izbran, eden kralj naj bo vrhovni.

Če je s severa, naj si na jugu izbere žensko, da bi bila njegova soproga kot enakovredna kraljica, ki bosta vladala skupaj.

Če se z žrebom izbere moški z juga, naj ženska s severa postane njegova soproga.

Mož in žena naj postaneta eno meso. Naj bo njihov prvorojeni njun naslednik; naj se tako oblikuje enotna dinastija, enotnost na Nibiru za vedno!

Sredi ruševin se je začel mir. Sever in jug sta bila združena s poroko.

Kraljevski prestol je v eno meso združeno, ustanovljena je bila nezlomljiva linija kraljestva!

Prvi kralj v miru je bil bojevnik s severa, mogočni poveljnik.

Z žrebom, resnico in poštenostjo, je bil izbran; njegove ideje o enotnosti so bile sprejete.

Za svoje prebivališče je zgradil čudovito mesto; Agade, kar pomeni enotnost, je bilo njegovo ime.

Za njegovo vladavino mu je bil dodeljen kraljevski naziv; Nebeška enotnost je njegov pomen.

Z močnimi ukazi je v  deželah ponovno vzpostavil red; z zakoni in predpisi, ki jih je določil.

Za vse pokrajine je imenoval guvernerje; Obnova in reforme sta bila njegova najpomembnejša naloga.

O njem je v kraljevskih analih bilo tako zabeleženo: dežela je enotna, mir na Nibiru je obnovil.

Zgradil je nova mesta, kanale je popravil, hrano je dal ljudem; v deželah je bilo blagostanje.

Za svojo soprogo je u juga deklico izbral; za oboje, ljubezen in vojno je bila izbrana.

An-Tu je bil njen kraljevski naslov; to ime je zgovorno (duhovito, dobesedno) pomenilo "Anova soproga".

An-Tu je An-u rodila tri sinove in nobene hčerke. Prvorojenega sina je poimenovala An.Ki; Z "An" je pomenil trdno osnovo k imenu "Ki".

Sam na prestolu je sedel; izbira soproge je bila dvakrat preložena.

V njegovem kraljestvu so v palačo pripeljali podložnike; sin mu ni bil rojen.

Dinastija, ki se je tako začela, je bila po smrti Anka motena; temelju niso sledili potomci.

Srednji sin, čeprav ne prvorojenec, je bil izbran za pravnega dediča.

Od svoje mladosti "eden od treh bratov", je od mame bil z ljubeznijo imenovan.

"Eden" je srednje ime pomenilo.

Po kraljevskih analih se je imenoval An.lb: V nebesnem kraljestvu; skozi generacije, je tisti, ki je sin, z imenom "Anov sin" je označeno.

Sledil je svojemu očetu Anu na prestolu Nibira; Po vrsti je bil tretji, ki je vladal.

Hči njegovega mlajšega brata se je odločila, da bo njegova soproga. Nin.lb se je imenovala, Gospa Ib.

Ain Aniba, ki ga je rodila je bil Ninib; je bil naslednik na prestolu, četrti po številu kraljev.

Po kraljevskem imenu An.Shar.Gal je želel biti znan; "Anov Princ, ki je največji od knezov", je pomen tega imena.

Njegova soproga, njegova polsestra, KI.ShaY.Gal je bila enako imenovana.

Znanje in razumevanje sta bila njegova glavna srčna želja; Strastno preučeval poti vesolja, nebes.

Veliko je študiral krožnico Nibira, njeno dolžino Shara, da bi ga popravil.

Shar je bilo merilo enega leta Nibira, da se oštevilčijo in zabeležijo vladavine kraljev.

Shar je na deset delov razdelil, določil je dva festivala.

Ko je bil Nibiru najbližje Soncu, se je praznoval festival toplote.

Ko je bil Nibiru najbolj oddaljen, se je določil festival hladnosti.

Ustanovljena sta bila kot zamenjava vseh starih festivalov plemen in narodov, da bi združila ljudi.

Zakone za moža in žene, sinov in hčera, je izdal uredbo;

Carine iz prvih plemen, je razglasil za celotno deželo.

Od vojn dalje so ženske po številu prekašale moške.

Z odloki, ki jih je naredil, je en moški lahko imel več kot eno žensko.

Po zakonu se izbere ena žena kot uradna soproga, prva žena, se bo imenovala.

Po zakonu je bil prvorojeni sin naslednik svojega očeta.

S temi zakoni se je kmalu pojavila zmeda; če se je rodil Prvorojeni sin, ki ga ni rodila Prva žena,

In kasneje, če se je  Prvi ženi se je rodil sin, je po zakonu postal pravni dedič.

Kdo bo nasledil: tisti, ki ga šteje Shar kot prvorojenca? Ali tisti, ki ga je rodila Prva žena?

Prvorojeni sin? Pravni dedič? Kdo bo nasledil? Kdo bo uspel?

V regiji Anshargala je Kishar (Jupiter)  (Jupiter)gal imenovana za Prvo ženo. Bila je kraljeva polsestra.

V vladavini Anshargala so bile v palačo spet pripeljane služabnice (konkubine - priležnice).

Priležnicam so se kralju rodili sinovi in hčere.

Sin ene od njih, ki je bil prvi, ki se je rodil; sin konkubine je bil Prvorojenec.

Po tem je Kishar (Jupiter)  (Jupiter)gal rodila sina. Zakonski dedič po zakonu je bil; Prvorojenec ni bil.

V palači Kishar (Jupiter)  (Jupiter)gal je v besu vpila:

Če se s pravili moj sin, od Prve žene rojen, iz dedovanja izloči,

Naj se dvojno seme ne zapostavlja!

Čeprav imamo različne matere, enega očeta kralja so potomci.

Sem kraljeva polsestra; meni je kralj polbrat.

S tem ima moj sin dvojno seme našega očeta Aniba!

Odslej naj "Zakon semena" bo močnejši od "Zakona poroke"!

Odslej bodi sin s polsestro, kadar koli se rodi, nad vsemi drugimi sinovi pri  nasledstvu!

Anshargal, ki je razmišljala o "Zakonu semena", je obljubila:

Zmedi soproge in priležnic, zakonske zveze in razveze, se bomo izognili.

V svojem Svetu so kraljevi svetovalci sprejeli "zakon semenovega nasledstva".

Po kraljevem ukazu so dekret zapisali pisarji.

Tako je bil proglašen naslednji kralj po Zakonu o semenu za dedovanje.

Za njega je bilo odobreno kraljevsko ime An.Shar. Peti na prestolu je bil.

Ko je bil zakon spremenjen, so bili drugi knezi nezadovoljni. Hude besede so bile, upora ni bilo.

Za svojo ženo se je Anshar odločil za svojo polsestro. Naredil jo je za svojo Prvo ženo; z imenom Ki.Shar jo je klical.

Tako se je s tem zakonom dinastija nadaljevala.

V vladavini Ansharja so polja zmanjšala svoje pridelke, plodovi in zrna so izgubili obilje.

Od kroga do kroga, blizu Sonca je toplota dala večjo rast; v oddaljenem položaju je hlad grizel huje.

V mestu Agad, prestolnici, se je kralj, ki je imel veliko razumevanja, sestal z znanstveniki, tisti z velikim znanjem, da bi proučili kako ukrepati.

Preučevali so pokrajino in usedline, testirali so jezera in potoke.

Že prej se je to zgodilo, so nekateri odgovorili: Nibiru je tudi v preteklosti je postajal hladnejši ali toplejši;

Usodna je krožnica planeta Nibiru!

Drugi, poznavajoč skrajnosti, so opazovali orbito, orbita ni kriva usode Nibira.

V ozračju se je zgodila kršitev ha; to je bila njihova ugotovitev.

Vulkani, ozračje, predsodki, je bruhnilo na dan!

Nibirujevo ozračje je postalo tanjše, zaščitni sloj Id se je zmanjšal!

V vladavini Ansharja in Kišarja so se pojavile umetne obdelovalne površine, past (zanka) se je zaprla (jih je premagala).

Njihov sin En.Shar je tako prestol nastopil; Bil je iz šeste dinastije.

Gospodovalno je Mojster Shara dal znak (je oznanil).

Z velikim umom se je rodil, z veliko učenja je obvladal veliko znanja.

Da bi odpravil stiske, ki jih je iskal;  O nebesnem kroženju Nibira  je opravil veliko študij.

V njegovi zanki, Sončna družina, zajema pet članov, planetov z bleščečo lepoto.

Za ozdravljenje groženj na lastnem planetu je ukazal, da se je njihova atmosfera preišče.

Vsakemu je dal ime, prednikom je izkazal časti; kot božanski spoj je pretehtal.

An in Antu, planeta, ki sta si podobna kot dvojčka ,bosta prva, s katerima se bodo srečali.

Po Nibiru sta bila v krožnici Anshar (Saturn) in Kishar (Jupiter)  (Jupiter) (Jupiter) največja.

Kot glasnik je Gaga (Pluton) med njimi krožil, včasih je srečal najprej Nibiru.

Vseh pet so Nibiru pozdravljali, potujoč okoli Sonca, okoli katerega so krožili

Onstran, kot meja, je "Križna zapestnica" (Kuiperjev asteroidni pas izza Plutona) krožila okoli sonca;

Kot varuhinja nebeške prepovedane regije jih je varovala in ščitila.

Druge otroke Sonca, štiri po številu, je zapestnica zaščitila pred vdorom.

Atmosfero je pet zdravilcev Ensharja začelo proučevati.

V svojem ponavljajočem kroženju je bilo vseh pet kroženj Nibira v krožnici natančno poučeno.

Kakšne atmosfere imajo so z opazovanjem in z nebesnimi kočijami intenzivno preučevali.

Ugotovitve so bile presenetljive, odkritja pa nejasna, zamotana.

Od enega do drugega obkroženja, je v Nibirujevi atmosferi prišlo do večjih poškodb.

V Svetih učenjakov so o načinu ozdravitve odločno razpravljali; Nujno moramo upoštevati Načine za zdravljenje rane. Potrebno je takoj, urgentno upoštevati.

Preizkušen je nov ščit, ki je zajel planet; vse, kar je bilo zlorabljeno, je padlo.

V Svetih učenjakov so bili raziskani bruhajoči vulkani.

Ozračje, ki ga ustvarjajo vulkani, je postalo ranjeno tudi zaradi njihovega zmanjšanega bruhanja.

Naj se z izumom spodbujajo nove vulkanske erupcije, pustite, da vulkani ponovno bruhajo! Je rekla ena skupina učenjakov.

Kako doseči uspeh, s katerim orodjem se bolj uresniči, niti kralj ni mogel izjaviti.

V času Ensharja se je kršitev neba povečala.

Dež so zadrževali, vetrovi so postajali vse močnejši; poganjkov iz globin ni bilo.

V deželah so obtoževali; prsi mater so bile suhe.

V palači je bila stiska; obtožbe so bile prisotne tudi tu.

Kot njegova Prva žena, Ensharja, polsestra, se je sprijaznila s spoštovanjem Zakona o semenu.

Nin.Shar je imenovala rojeno Lady.Shars. Sin, ki ga ni rodila.

Priležnica je Ensharju rodila sina; Bil je prvorojeni sin.

Ninsharjeva Prva žena in polsestra je rodila sina. Po Zakonu o nasledstvu, se sin priležnice na prestol postavi; Bil je sedmi, ki je kraljeval.

Du-Uru je bil njegovo kraljevsko ime; V stanovanjskem prostoru je bil njegov pomen; V hiši priležnic, ne v palači, je bil resnično zaplojen.

Kot soprogo je dekle iz svoje mladosti, ljubljeno Duuru izbral; z ljubeznijo, ne s semenom, jo je izbral kot Prvo ženo.

Da.Uru je bilo njeno kraljevsko ime; Pomen imena je "Ona, ki je ob moji strani".

Na kraljevem dvoru je bila zmešnjava. Sinovi niso bili dediči, žene niso bile pol sestre.

V deželi, se je povečevalo trpljenje. Polja so izgubila svoje obilje, med ljudmi se je zmanjšala plodnost.

V palači rodnosti ni bilo; ni bil rojen niti sin niti hči.

Od An' jevega semena je vladalo sedem vladarjev; po njem je bil prestol prazen.

Dauru, je otroka v prehodu palače našla; kot sina ga je objela.

Duuru ga je na koncu kot sina sprejela in ga odredila kot pravega naslednika; Lahma, kar pomeni Dryness (suhost), mu je bilo dano ime.

V palači so knezi grmeli; v Svetu svetovalcev so bile pritožbe.

Na koncu je Lahma prestol zasedel. Čeprav ni bil od semena Anja, je postal osmi, ki je vladal.

V Svetu učenjakov, da bi pomirili strasti, so podali dva predloga:

Potrebno je uporabiti kovino, zlato se imenuje. Na Nibiru je bilo zelo redko; znotraj zaprte krožnice

"Križne zapestnice" ga je bilo v obilju.

To je edina snov, ki bi lahko bila najboljši prašek; dvignjen visoko v nebo, v pričakovanju, da bo tam tudi ostal.

Tako, s popravki, bi luknja v nebu bila ozdravljena, zaščita bi delovala bolje.

Naj bodo nebesne ladje zgrajene, spustite nebesno floto, da zlato prinese na Nibiru!

Drugi predlog je bil:

Naj se ustvari orožje terorja! Orožje, ki bo treslo zemljo, gore razcepilo;

Z izstrelki se vulkani napadejo, da bi dosegli njihovo povečanje.

Ozračje, da se napolni, odprtina izgine!

Za odločitev je Lahme bil preveč slaboumen; Ni vedel kaj naj izbere.

En obhod (Shar) Nibira okoli Sonca je končan, dva Shara sta Nibiru ostala v nadaljevanju.

Na poljih je bila letina zmanjšana. Z bruhanjem vulkanov se atmosfera ni popravila.

Tretji Shar je minil, četrti se je štel. Zlato ni bilo pridobljeno.

V deželah je bil velik razdor; hrane in vode ni bilo v obilju.

V deželi enotnosti ni bilo; obtožb je bilo obilno.

Na kraljevi dvor so prihajali in z njega odhajali učenjaki; svetovalci so se pehali in bili nestrpni .

Kralj na njihove besede ni pozoren. Svetovalci so lahko samo od njegove soproge pričakovali pozornost;

Lahama je bilo njeno ime.

Če je to usoda, prosimo, rotimo Velikega Stvarnika vseh, je rekla kralju.

Pričakovanje, brez posluha, zagotovljeno je edino upanje.

Na kraljevskem dvoru so bili knezi razjarjeni; proti kralju so bile usmerjene obtožbe:

Nerazumno, neumno, prinesel je večje nevšečnosti, namesto da bi ozdravil ozračje!

Iz starih skladišč so orožje prinesli; veliko je bilo govora o uporu.

Princ v kraljevi palači je bil prvi, ki je v roke vzel orožje.

Po besedah obljube druge kneze je hujskal; Alalu mu je bilo ime.

Naj Lahrna ne bo več kralj! je zavpil. Naj odločitev zamenja oklevanje!

Pridite, oslabimo kralja v njegovem domu; naj zapusti prestol!

Knezi so svojim besedam dali  pozornost; Vrata palače, so zrušili;

V kraljeve prostore, kamor je bil vstop prepovedan so vstopili, tako kot navali voda.

Na stolp v palači je kralj pobegnil; Alalu ga je zasledoval.

V stolpu je prišlo do borbe; Lahma je padel v smrt.

Lahme ni več! Je zaklical Alalu. Kralja ni več, je z veseljem oznanil.

V prestolno sobo je Alalu vdrl, na prestol sedel.

Brez pravice ali Sveta, za kralja se je sam oznanil.

V deželi se je izgubila enotnost; nekateri so se zavolj smrti Lahme veselili, drugi pa so bili zaradi Alalujevega dejanja žalostni.

V deželi se je izgubila enotnost; zaradi kralja so mnogi  oškodovani.

V palači so bili knezi vznemirjeni; V Svetu so bili svetovalci zmedeni.

Od očeta do sina se je nadaljevalo nasledstvo An na prestolu;

Tudi Lahma, osmi, je bil razglašen za kralja s posvojitvijo.

Kdo je bil Alalu? Je bil pravni dedič, ali je bil prvi rojen?

S kakšno pravico si je nasilno vzel to pravico?; Ali ni bil kraljev ubijalec?

Pred Sedmerico (sodnikov), ki so bili pred njim, je bil Alalu pozvan na sodbo, njegovo usodo je treba upoštevati.

Pred sedmimi sodniki je Alalu razgrnil svoje razloge:

Čeprav niti pravni dedič niti sin Prvorojeni, kraljevsko seme je bil res!

Od Anshargal sem se spustil pred sodnike, preden so to zahtevali.

Od priležnice je bil moj prednik rojen; Alam mu je bilo ime.

Po štetju Sharsa je bil Alam prvorojenec; prestol je pripadal njemu;

Z prikrivanjem je kraljica odrinila njegove pravice na stran!

Zakon semena je ustvarila, da je njen sin dobil kraljestvo.

Alarnu kraljestvo je odvzela; namesto njemu, njenemu sinu je bilo dodeljeno.

S spustom, od Alarnovih generacij, sem nadaljeval; seme Anshargala je v meni!

Sedmerica ki sodi, je besede Alalu-ja sprejela.

V Svetu Svetovalcev so opravili zadevo, resnico ali z lažjo prikrito, da bi ugotovili dejstva.

Prinesli so se kraljevi zapisi iz "Hiše zapisov"; z veliko pozornostjo so jih prebrali.

An in prvi kraljevi par sta bila; rojeni so bili trije sinovi in nobene hčerke.

Prvorojeni je bil Anki; umrl je na prestolu; Ni imel potomcev.

Srednji sin, ki je zasedel prestol, se je vzpenjal; Anib mu je bilo ime.

Anshargal je bil njegov prvorojenec, ki j sedel na prestol.

Za njim se nadaljevanje kraljevanja na prestolu prvorojenca ni nadaljevalo;

Zakon o nasledstvu po zakonu semena je bil nadomeščen.

Sin priležnice je bil Prvorojenec; po zakonu o semenu kraljestva je bil Alalu prikrajšan.

Kraljevanje namesto Kishar (Jupiter)  (Jupiter)galovega sina je bilo odobreno;

O priležničinem sinu, kot prvorojenem rojstva ni bilo zapisa.

Od njega sem se rodil! Alalu je svetovalcem izjokal.

Po zakonu o dedovanju je njemu pripadalo kraljevanje; po zakonu o nasledstvu, do kraljevanja imam zdaj pravico!

Z obotavljanjem so svetovalci od Alalu-ja zahtevali prisego resnice.

Alalu je prisegel na življenje ali smrti; kot kralj, ki ga je proučil Svet.

Povabili so starešine, poklicali so kneze; pred njimi je bila odločba izrečena.

Pred knezi je mladi knez stopil naprej; o besedah o kraljevanju, ki jih je želel izreči.

Na skupščini, je povedal, je treba ponovno preučiti nasledstvo.

Čeprav nisem niti prvorojenec niti kraljičin sin, niti sin čistega semena:

Bistvo Anja v meni je ohranjeno, brez krvi razredčene s priležnicami!

Svetovalci so nad besedami mladega princa presenečeni; naj stopi bližje, so ga poklicali.

Prosili so za njegovo ime. Jaz sem Anu; po mojem očetu An sem imenovan!

Sprašali so se o njegovi generacijski veji; od treh sinov An jih je spomnil:

Anki je bil prvorojenec, brez sina ali hčere je umrl;

Anib je bil srednji sin, namesto Anka se na prestol je povzpel;

Anib, hči njegovega mlajšega brata mu je bila žena; Od njih naprej je nasledstvo v analih zapisano.

Kdo je bil ta mlajši brat; sin An in Antu, eden najčistejših semen?

Svetovalci so spraševali drug drugega.

Enuru je bilo njegovo ime! Anu jim je oznanil; Bil je moj veliki prednik!

Njegova žena Ninuru je bila polsestra; njen sin je bil prvorojenec; Enama mu je bilo ime.

Njegova žena je bila polsestra, po zakonih semena in nasledstva, sina, mu je rodila.

Iz čistega porekla so se rodovi nadaljevali po zakonu in semenu!

Anu, po našem očetu An-u, so me moji starši imenovali;

Iz prestola smo bili odstranjeni; iz čistega semena An-a nismo bili odstranjeni!

Naj bo Anu kralj! mnogi svetovalci so zavpili. Naj se Alalu odstrani!

Drugi svetovalci so svetovali previdnost: Naj bo preprečen spor, naj bo enotnost prevladujoča!

Klicali so k AIalu,  raziskane ugotovitve naj bodo povedane.

Knezu Anu, Alalu mu je ponudil roko v objemu; Anu je tako rekel:

Čeprav različna potomca, iz enega prednika sva oba;

Dovolite nam, da živimo v miru, skupaj z Nibiru do vrnitve obilja!

Naj meni ostane prestol, pustite mi nasledstvo!

Svet besede je poslal: Naj bo prestolonaslednik Anu, naj bo moj naslednik!

Pustimo, da njegov sin mojo hči poroči, naj bo nasledstvo združeno!

Anu se je pred skupščino priklonil ter tako izjavil:

Jaz bom njegov naslednik v vrsti; naj moj sin, izbere njegovo hči kot svojo nevesto.

To je bila odločitev Sveta; v kraljevske anale je bila vpisana.

Na ta način je Alalu na prestolu ostal sedeti.

Povabil je modrece, genije in poveljnike, s katerimi se je posvetoval; za odločitev je pridobival veliko znanja.

Naj bodo nebesne ladje zgrajene, se je odločil, da iščejo zlato v veliki orbiti (kačji zapestnici), se je odločil.

V kačastih zapestnicah (Kuiperjev asteroidni pas) so vesoljske ladje zdrobile; nobena od njih se ni vrnila.

Poskusite z orožjem terorja, v Nibiru, da se odpre črevesje, pustite, da vulkani spet izbruhnejo! Je potem ukazal.

Z orožjem terorja so se vozili v nebo z vozili, z uničujočimi izstrelki z neba so udarili v  vulkane.

Gore so se zavihale, doline so se zdrlekale kot ogromne strele v nevihti, eksplodirale.

V deželi je bilo veliko veselja; pričakovali so izobilje.

V palači je Anu z Alalu-jem nazdravljal.

Poklonil se bo Alalujevim nogam, postavil skodelico v Alalu.

Alalu je bil kralj; Anu je kot služabnik bil obravnavan.

Veselje v deželi se je umirilo; deževje je izostalo, vetrovi so pihali vse močneje,

Porumenelost vulkanov se ni povečala, rane v atmosferi pa se niso zacelile.

V nebu Nibiru je obdržal svojo pot; iz kroga v krog sta toplota in mraz bilo vse težje.

Ljudje na Nibiru so prenehali spoštovati svojega kralja; namesto olajšave; bedo, je povzročil.

Alalu je ostal na prestolu.

Močan in modri Anu, največji med knezi, je stal pred njim.

Poklonil se bo k nogam k Alalu, postavil skodelico za pitje v roko Alalu.

Za devet štetih obdobij je bil Alalu kralj na Nibiru.

V devetem Sharju se je Anu boril proti Alalu.

Alalu je izpodbijal boj roke proti roki, golih teles. Naj bo zmagovalec kralj, rekel je Anu.

Na javnem trgu sta se medsebojno spopadla; vrata so se tresla in zidovi so se tresli.

Alalu je upognil koleno; na tla je padel na prsi svoje.

Alalu v boju je bil premagan; s priznanjem Anu je bil priznan kot kralj.

Anu-ja v palačo so spremljali; Alalu v palačo se ni vrnil.

Iz množice je skrivoma pobegnil; Kot Lahma, je bil strahopeten.

Neprepoznan od drugih, do kraja nebeških vozov je pohitel.

Alalu se je povzpel v raketo, zaprta je loputa za njim.

V vhodno sobo je vstopil; poveljnikov sedež, je zasedel.

To, kar-kaže-pot je prižgal, z modrikasto auro je komora napolnjena.

Požarni kamni so se zmešali; njihovo brundanje je kot čudovita glasba.

Velikost kladivovega voza je oživela; rdečkasta svetloba je zaigrala.

Brez vednosti drugih, z nebesno ladjo je Alalu z Nibira pobegnil.

V sneg odeto Zemljo je Alalu nastavil za svojo pot; s skrivnostjo od začetka je izbral svoj cilj.

Drugo poglavje

Alalu (prvi od Anunnakijev, ki je prišel na Zemljo) je usmeril svojo pot na Zemljo; vendar je skrivnost od vsega začetka, zakaj je prav Zemljo izbral za svoj cilj.

 

Sumerska tablica prikazuje Alaluja

V prepovedano regijo je Alalu namenil svojo pot; nihče prej še ni šel tja,

Nihče "kačaste zapestnice" Hammered ( Kuiperov pas, včasih poimenovan tudi Edgeworth–Kuiperov pas, področje Sončnega sistema izza Neptunove orbite (na 30 AJ) do približno 50 AJ od Sonca. Čeprav sličen asteroidnemu pasu, je veliko večji od njega - 20 krat širši in 20 do 200 krat masivnejši) ni poskusil prečkati.

Skrivnost iz začetnega Alalujevega izhodišča je določila,

Usoda Nibira je v njegovih rokah, da naredi svoje kraljestvo univerzalno!

Njegovo izgnanstvo z Nibira je bilo gotovo, izbral je zase smrt.

Načrtovano je bilo tvegano potovanje; večna slava ob uspehu je bila nagrada!

Jadral je kot orel, Alalu je nebo skeniral; od spodaj, Nibiru je bil kot  žogica, ki je v praznini visela.

Privlačna je bila njena figura, njena sijajnost je okrašena z okoliškimi nebesi.

Njena velikost je bila ogromna, njegov ogenj je obkrožal nebo.

Njegova ovojnica, ki je zagotavljala obstoj, njen rdečkast odtenek je bil kot morska pena.

Medtem je razpoka postala razločna, kot zatemnjena rana.

Pogledal je spet; široka razpoka se je spremenila v majhno kad.

Pogledal je spet, in Nibirujeva velika krogla se je spremenila v majhen sadež;

Ko je naslednjič pogledal, je v širokem temnem morju Nibiru izginil.

Skrušeno je bilo srce Alaluja, strah ga je držal v rokah; nagibal se je k odločitvi, da se bi obrnil. Da bi sestopil s svoje poti, je menil Alalu; nato je se je odvrnil od odločitve, da se vrne.

 

Sto legij, tisoč legij, se je premikal bojni voz; deset tisoč legij je potoval bojni voz.

V širokih nebesih je bila tema najtemnejša; v daljavi, oddaljene zvezde so mu v oči utripale.

Več legij je Alalu potoval, nato pa se je njegov pogled srečal z velikim veseljem:

V nebesnem prostoru je bil vesoljski odposlanec vesel!

Mali Gaga (Pluton), tisti, ki kaže pot, je v svojem krogu Alaluja pozdravil, mu zaželel dobrodošlico.

Z zvesto držo, pred in po, božanskemu Antu-ju je bilo namenjeno potovati,

 Boginja Antu, žena kralja z Nibira, Anuja,

S pogledom naprej, s pogledom nazaj, v obe smeri je bil izgubljen.

Njegov videz je najprej pozdravil Alaluja kot dobro znamenje, ko ga je proučil;

Od nebesnih bogov je dobrodošel! Tako je on to razumel.

V svojim vozom je Alalu sledil Gagini poti, drugemu nebesnemu bogu, ki ga je vodil.

Kmalu je bilo "nebeščanu" Antu-ju, kot ga je poimenoval kralj Enshar, v globoki temi  grozno;

Modra kot čista voda je bila njena barva; V zgornjih vodah je bil njen začetek.

Alalu je bil od te lepote očaran; k cilju je nadaljeval.

Daleč zadaj, soproga Antuja je začela svetlikati, po moči enaka Antuju;

Kot da je dvojnik njegove soproge, z zelenkasto modrino je bil Alaluju prekrasen.

Bleščečega gostitelja je obkrožil na svoji strani; trdna tla so bila zagotovljena.

Z dvojnim poskusom se je Alalu nespametno poslovil,  Gaga pot še vedno prepoznava.

Način, kako se je pokazal svojemu davnemu gospodarju, kateremu je bil nekoč svetovalec.

Protu Ansharju (Saturnu), vodilnemu Princu nebes, je bila njegov nebesni voz obrnjen.

V babilonskem mitu stvarjanja Enuma Elish, Anshar (tudi napisano kot Anšar), kar pomeni "celotno nebo", je prvobitni bog.

Bil je znan kot poveljnik Orlov, oče kralja ANU.

S pospešitvijo hitrosti z vozilom, je Alalu poskušal z naporom ujeti Anshar (Saturn), kot je lahko   povedal,

S svetlimi obroči bleščečih barv je bila njegova "kočija" kot začarana!

Pogled Alalu-ja na eno stran, kamor se je kmalu obrnil, kaže pot kamor bi se lahko usmeril.

Nato se mu je prikazal najbolj prijeten pogled: ne daleč na nebesih je zaznal svetlo zvezdo družine!

Sledilo je najbolj zastrašujoče razkritje:

Ogromna pošast, v svoji usodi, ki se giblje, Sonce je potemnelo; Kishar (Jupiter)  (Jupiter) (Jupiter) je pogoltnil svojo stvaritev!

Zastrašujoč je bil pojav; Alalu je res mislil.

Veliki Kishar (Jupiter)  (Jupiter) (Jupiter), prednik Firmskih planetov, je bil ogromen.

Vrtljiva nevihta je prikrila njegov obraz, barvne lise so se premikale;

Sonce, mesec, zvezde v neštetem številu, nekateri hitro, nekateri počasi, nebeški bog je obkrožil.

Težavne so bile njihove poti, tja in naprej so se zvišale.

Kishar (Jupiter)  (Jupiter) je igral čarobno; božansko bliskanje ga je prebadalo.

Ko je Alalu gledal to, je v svojem početju postal vznemirjen

Njegov cilj je bil porušen, njegove početje je postalo zmedeno.

Potem se je močno stemnilo: Kishar (Jupiter)  (Jupiter) je na svojo pot nadaljeval s kroženjem.

Počasi premikajoč se, tančica sijajnega Sonca je izginila; Eno od začetka je bilo videti v celoti.

Veselje v Alalu-jevem srcu ni bilo dolgotrajno;

Za petim planetom je bila največja nevarnost skrita, to je res vedel. 

Zapestnica" (Kuiperjev pas), ki je čakala na razdejanje!

Udarjanje kamenja in skal ene ob druge je bilo glasno, kot sirote brez matere so se družile.

Sledili so in brisali za naprej in za nazaj, svojo preteklo usodo;

Njihova dejanja so bila grozljiva; težavne so bile njihove poti.

Nibiru je poslal preizkuševalne vozove, kot so žlahtni levi, so jih požrli;

Dragoceno zlato, ki je bilo potrebno za preživetje, so zavrnile izročiti.

Kočija Alaluja se je premikala navzgor proti Zapestnici (Kuiperjev pas),

 Kuiperjev asteroidni pas

Strašno skalovje v tesnem boju, udarjajo se drug drugega v obraz.

Alaluja so ognjeni kamni v njegovi kočiji močno razburili.

S stabilnimi rokami, se je v njih usmeril.

Zloglasni balvani proti vozu, ki ga napadajo, kot sovražnik v bitki, ki napada.

Proti njim je Alalu, ki se bori s smrtjo, iz kočije spustil orožje;

Nato drugo in drugo proti sovražniku teroristično orožje (jedrske rakete-po Vedah), potisnil.

Kot prestrašeni bojevniki so se balvani obrnili nazaj, pot naredili Alalu-ju.

Kot z čarovnijo je "zapestnica" odprla vrata za kralja.

V temni globini je Alalu lahko jasno videl nebesa;

Po kruti usodi ni bil poražen, njegova naloga ni bila končana!

V daljavi je bila ognjena kroglica Sonca, njena briljantnost;

Pozdravne žarke proti Alalu-ju je oddajala.

Pred njim je bil rdeče-rjavi planet na svoji krožnici; Šesti je bil, po štetju nebesnih bogov.

Alalu bi to lahko videl mimogrede: proti usmerjeni poti Alaluja se je hitro premikal.

Potem se je pojavila s snegom pokrita Zemlja, sedma v nebesnem štetju.

Proti planetu je Alalu svojo pot usmeril, k destinaciji, ki je bila najbolj vabljiva. Manjša kot Nibiru je njega privlačila žoga, šibkejša od Niburijeve je bila njena privlačna mreža.

Njena atmosfera je tista, ki je bila kot na Nibiru, in oblaki so se v njem vrteli.

Spodaj je bila Zemlja razdeljena na tri regije:

Snežno bela na vrhu in na dnu, modra in rjava vmes.

V priletu je Alalu razširil vpenjalna krilca pri kroženju okoli Zemlje.

V srednji regiji je lahko zaznal suhe dežele in vodne oceane.

Beam (globinomer, žarek, skener), ki prodira navzdol, je odkrival Zemljine vdolbine in izbokline. 

Dosegel sem ga! Je viknil:

Zlato, veliko zlata, je pokazal žarek; bilo je pod temnim pokrivalom, v vodah pa ga je bilo preveč!

Z razbijanjem srca je Alalu pričel razmišljati:

Ali bi na suhi deželi spustil svojo ladjo, ali se bo nesrečno zrušil in bo umrl?

Ali bi v vodo usmeril svoj kurs, da bo v pozabo potonil?

Na kakšen način bo preživel, bo odkril zaklad zlata?

V orlovskem sedežu se je Alalu-ju mešalo; v roke usode pa mu je zaupana kočija.

Popolnoma ujet v zemeljski privlačni mreži, voz se je gibal hitreje.

Njegovi razpršeni krili sta zažareli; Zemljina atmosfera je bila kot pečica.

Nato se je stresla ladja, ki je izpuščala grozljivo grmenje.

Nenadzorovano se je kočija zrušila, potem se je nenadoma popolnoma ustavila.

Alalu je ostal brez občutkov, omahnil je brez premikanja (verjetno je padel v omedlevico).

(Alalu je pristal na močvirni zemlji blizu Basare, v Perzijskem zalivu)

Potem je odprl oči in vedel, da je med živimi;

Na zlati planet je zmagoslavno prispel.

Iz Sumerskih mitov o stvarjenju našega sončnega sistema.

Na začetku,

Ko Bog nad nebesi ni bil imenovan,

In v spodnji Ki, osnovna tla, še niso bila imenovana,

Samo v praznini je obstajal Apsu (Sonce), njihov prvobitni roditelj.

Na višinah zgoraj, nebesni bogovi še niso bili ustvarjeni;

V vodah spodaj se nebesni bogovi še niso pojavili.

Zgoraj in spodaj bogovi še niso bili oblikovani, usode pa še niso bile odločene.

Noben trs ni bil oblikovan, ni se pojavilo nobeno močvirje;

Samo Apsu (Sonce) je vladal v praznini.

Potem so se z njegovimi vetrovi mešale prvobitne vode,

Božanska in brezbožna doba v Apsu (Sonce) po oddanih vodah.

V prazni globini je izlil močan spanec;

Tiamat, Mater vseh planetov, kot soprogo zase je oblikoval.

Nebesna mati, je resnično bila vodna lepota!

Poleg nje je Apsu (Sonce) malo Mummu (Merkur) prinesel,

Kot njegov glasnik, ki ga je imenoval, darilo za predstavitev Tiamata.

Darilo, ki je bilo njegovemu zakoncu odobreno:

Sijajna kovina, večno zlato, da bi jo posedovala sama!

Nato se je med njima zmešala njuna voda, da bi se rodili božanski otroci (kot božanski otroci so mišljeni planeti).

Ustvarjeni so bili nebeški Moški in Ženske; Lahmu (Mars)in Lahamu (Venera) z imeni, kot so jih klicali.

Spodaj sta Apsu (Sonce) in Tiamat postala bivališče.

Preden sta dozorela v starosti in postavi,

V vodah zgoraj Ansharja in Kishar (Jupiter) ja so se oblikovali;

Presegli so svoje brate po velikosti.

Kot nebesni par sta bila dva oblikovana;

in, An, v oddaljenih nebesih je bil njihov dedič.

potem je bil Antu, ki je njegova soproga, kot enakovredna;

Na meji zgornjih voda so bila njihova bivališča.

Tako so bili trije nebesni pari: pod in nad, v globinah ustvarjeni;

Po imenih, ki so jih klicali, se je oblikovala družina Apsu (Sonce) z Mummu (Merkur) in Tiamat.

V tistem času Nibira še ni bilo videti,

Zemlja še ni bila poklicana v življenje.

Mešale so se nebeške vode; z zapestnico (asteroidni pas med Marsom in Jupitrom) še niso ločeni.

V tistem času vezi še niso bile v celoti izdelane;

Usode bogov še niso bile trdno določene;

Nebesni sorodniki so se združili; Nered je bil njihov način.

Njihovi načini so za Apsu (Sonce) resnično grozljivi;

Tiamat, ki je morala k počitku, je bil oškodovana in besna.

Nastopila je množica, da je po njej hodila,

Odraščala je divja gostiteljica proti Apsu-jevim (Sonce) sinovom.

Z enajstimi njihove vrste je rodila četrtega;

Naredila je prvorojenca, Kingu (Mesec)(ena od Tiamatinih lun), glavnega med njimi.

Ko so nebesni bogovi slišali za to, so se na posvet zbrali.

Kingu (Mesec)se je povzdignila, po rangu določila An voditeljstvo, ki mu ga je dala! drug drugemu so rekli:

Tablica usode na njegove prsi, ki jih je pritrdila (dala mu je tri tablice),

 lastni diadem je pridobil,

Da bi se boril proti bogom, ki jih je kot potomka Kingu (Mesec)dobila.

Se bo kdo zavzel za Tiamat? Bogovi so se med seboj vprašali.

  Tiamat, boginja slanih voda.

Nihče iz kroga ni stopil naprej, nihče orožja za boj prinesel.

V tej tirnici, globoko v srcu boga je bil povzročen,

V sobi vere, mestu usod, je bil rojen.

Z umetnostjo Stvarnika je bil oblikovan, sin njegovega Sonca je bil.

Iz globine, kjer je bil ustvarjen, je božanstvo iz njegove družine nenadoma odhajalo;

Dar njegovega Stvarnika, Seme življenja, s seboj je prinesel.

V praznini je nastavil svoj tečaj; novo usodo, ki ga je iskal.

Prvi, ki je videl potepuško nebeško telo, je bil vedno buden Antu.

Privlačna je bila njegova figura, oddajal je sevanje,

Gosposka je bila njegova drža, precej super je bil njegov potek.

Od vseh bogov je bil najvišji, presegel je svoje kroge.

Prva, ki ga je videla, je bila Antu, njenih dojk otrok ni nikoli sesal.

Pridi, bodi moj sin! Poklicala mu je. Naj postanem tvoja mama!

Vrgla je mrežo in ga pozdravila, naredila svojo pot za primeren sprejem.

Njene besede so nadvladale srce novinca s ponosom; tisti, ki bi ga negoval, je naredil njega ošabnega.

Njegova glava do podvojene velikosti se je povečala, štiri člane na svojih straneh je pokazal.

Postavil je svoje ustnice v sprejemanje, božanski ogenj iz njih je poslal.

Proti Antu se je obrnil, svoj obraz An-u bo kmalu pokazal.

Ko ga je An videl, moj sin! Moj sin! je zavpil.

Za vodjo vas bomo postavili,  gostje bodo vaši služabniki!

Naj bo tvoje ime Nibiru, kot Križanje za vedno znano!

  Nibiru, ime planeta prehodov

Nagnil se je k Nibiru, obrnil obraz prehodu Nibira;

Raztegnil je svojo mrežo, za štiri Nibiru sluge, ki jih je za to ustvaril,

Njegovi gostje na njegovi strani naj bodo: Južni veter, Severni veter, Hitri veter, Zahodni veter.

Z veselim srcem je An Ansharju, svojemu predniku najavil prihod Nibira.

Ko ga je Anshar zaslišal, je Gaga, ki je bila ob njem, kot poslanec dostavila Besede modrosti An-u  in nalogo, ki mu jo je  Nibiru dodelil.

Nagovoril je Gaga, naj posreduje, kar je v njegovem srcu, in An tako reče: Tiamat, ki nas je rodila, nas sedaj sovraži;

Poklicala je vojskujočega gostitelja, bila je divje besna.

Proti bogovom, njenim otrokom, je enajst bojevnikov korakalo ob njeni strani;

Kingu (Mesec)je med njimi bil povišan, usoda na prsi mu je pritisnjena brez pravice.

Noben bog med nami proti njej ne more vstati, njena vojska v vse nas je postavila strah.

Naj Nibiru postane naš maščevalec!

Naj premaga Tiamat, naj reši naša življenja!

Za odloči usoda, naj gre naprej in se spoprime s svojim mogočnim sovražnikom!

K An-u je Gaga odšla; predala se je pred njim, ponovila je besede Ansharja.

An je Nibiru svoje besede ponovil, Gaga mu je sporočilo posredovala.

Po pričevanju je Nibiru z čudenjem poslušal; mama, da bo svoje otroke požrla s svojo privlačnostjo, se je slišalo.

Njegovo srce ga je pozvalo brez besed, da se je proti Tiamat odpravil.

Odprl je usta, Anu in Gagi je tako rekel:

Če resnično želim premagati Tiamat, da rešim življenja,

Skličite bogove na zbor, moja usoda je, da razglasim vojno!

Naj se vsi bogovi strinjajo na posvetu, da postanem vodja, da se poklonijo mojim ukazom!

Ko sta Lahmu (Mars)in Lahamu (Venera) to slišala, sta v joku vzkliknila:

Čudna je bila zahteva, njenega pomena ni mogoče razumeti! Tako so rekli.

Bogovi, ki so odločali o usodi, so se med seboj posvetovali;

Da bi Nibiru postal njihov bojevnik, so se vsi strinjali, to mu je postala vzvišena usoda.

Od tega dne dalje bodo tvoje zapovedi izvršene! so mu rekli.

Nihče izmed bogov ne bo prestopil tvojih meja!

Pojdi, Nibiru, bodi naš osvoboditelj!

Za njega so oblikovali knežji krog proti Tiamat;

Dali so Nibiru blagoslov, dali Nibiru super orožje.

Anshar je prinesel še tri vetrove Nibiru: Zli veter, Vihar, Vrtinčasti veter.

Kishar (Jupiter)  (Jupiter) je s bruhajočim plamenom napolnil svoje telo, mrežo, s katero bo zasegel Tiamat.

Tako je pripravljen na bitko Nibiru proti Tiamat pa je neposredno postavil svojo smer.

Zdaj sledi opis nebesne bitke,

In kako nastane Zemlja in Nibirujeva usoda.

Gospod je šel naprej, sledeč svoji veri,

 Anshar preganja Tiamat (sumerske tablice)

K besni Tiamat je postavil obraz, na kratko s svojimi ustnicami je zakričal.

Kot plašč za zaščito je oddal pulzer (žarek) in vklopil oddajnik;

S strahovitim radiacijo je bila njegova glava obkrožena.

Na desni je postavil udarno moč, na levo pa je poslal zaščito.

Sedem vetrov, svoje gostujoče pomočnike, kot je bila Nevihta, je poslal;

Proti besni Tiamat je brcnil in se zagnal v bitko.

Bogovi so se gnetli nad njim, nato so odšli z njegove poti,

Samo Tiamat in njene pomočnike so opazovali, ko je napredoval,

Načrt Kingu-ja, vrhovnega komandanta, je bil samoumeven.

Ko je videla hrabrega Kingu, je njen pogled postal zamegljen;

Ko je zagledala pred sabo pošasti, je bil njen namen odmik,

Njena pot je postala zmedena, njena dejanja so bila zmedena.

Tiamatina skupina je tesno obkrožena, v terorju  pretresena.

Tiamat se je stresla vse do svojih korenin, mogočno rjovenje je oddajala;

Na Nibiru je vrgla očaranost, pahnila ga je v svoje čare.

Problem med njima je združen, boj je bil neizogiben!

Pogledala sta si v obraz, Tiamat in Nibiru; drug proti drugemu sta napredovala.

Zapletla sta se v boj, prisiljena v dvoboj.

Gospod razširi svojo mrežo, da jo zajame;

Z jezo Tiamat zavpije, kakor nekdo, ki je izgubil svoje čute.

Zlobni veter, ki je bil za njim, je Nibiru potisnil naprej, v obraz ji ga je spustil;

Odprla je usta, da bi pogoltnila Zli Veter, vendar ni mogla zapreti ustnic.

Zlobni veter je napolnil njen trebuh, do njene drobovine je našel svojo pot.

Njena notranjost je zavila, njeno telo se je razširilo, usta pa so bila široko odprta.

Skozi odprtino je Nibiru streljal s svetlečo puščico bliskanje je bilo božansko.

Prebil ji je drobovje, njen trebuh pa je raztrgal;

Prebil se je v njeno maternico, razdvojil je njeno srce.

Ko si jo je podredil, je ugasnilo njeno življenje.

Brezhibno telo je Nibiru preživel, kot zaklan je trup Tiamat.

Poleg svoje brezžive ljubice je njenih enajst pomočnikov drhtelo v strahu;

V mreži Nibira so bili ujeti, ne morejo pobegniti.

Kingu, ki ga je Tiamat naredila za vodjo, je bil med njimi.

Gospod ga je dal v okove, z njegovo brezživljeno gospo ga je zvezal.

Od Kingu (Mesec)je izsilil Tablice usode, neupravičeno pridobljene,

Odtisnil jih je s svojim pečatom, pripel Usodo na svoj prsni koš.

Druge iz Tiamatine druščine je zavzel kot ujetnike, v svojo krožnico jih je zavezal.

Poteptal jih je pod nogami, jih razrezal na koščke.

Vse jih je pritegnil v svojo krožnico; ko se je obrnil, jih je poslal v nasprotno pot.

S kraja bitke Nibiru je nato odšel,

Bogovom, ki so ga imenovali za zmago, da poroča.

Naredil je krog okoli Apsu (Sonce), k Kišarju (Jupitru) in Ansharju (Saturnu) je prišel.

Gaga (Pluton) ga je prišel ven pozdraviti, kot glasnik drugim, je nato odpotoval.

Onstran An in Antu, Nibiru v Abode, v globine je nadaljeval.

O usodi mrtve Tiamat Kingu (Mesec)je nato razmišljal,

K Tiamat ki jo je podvrgel, se je nato Nibiru vrnil.

Odšel je k njej, se ustavil, da si je ogledal njeno telo brez življenja;

Da bi umetno razdelil pošast v srcu, je načrtoval.

Potem, kot klapavico, na dva dela ga je razdelil, iz prsi iz spodnjih delov, jih je ločil.

 Tiamatino uničenje

Njene notranje kanale je razrezal, njene zlate žile si je ogledal z občudovanjem.

Stopajoč k gornjemu delu je Gospod njen zgornji del popolnoma ločil.

Severni veter, njegovega pomočnika, je na svojo stran poklical,

Odvrgel je odsekano glavo Vetru, kateremu je zapovedal, v praznino, da jo postavi.

Nibiru je Veter po Tiamat prekril in z njim pometel njene čudne vode.

Nibiru je streljal strele, Severnemu vetru, dal je signal;

V siju je bil Tiamatin zgornji del v neznano regijo poslan.

Z njo je bil tudi izgnan vezni kralj, ločen del kot spremljevalec naj bo.

Zadnji del vere je Nibiru nato imel za premisliti:

Kot večna trofeja bitke je želel biti,

Stalni opomnik na nebesih, mesto bitke, da se označi.

S svojo žezlm ga je razbil na dele in koščke,

Nato jih je nanesel skupaj kot na trak v obliki kačaste zapestnice (asteroidni pas med Marsom in Jupitrom).

Združil jih skupaj, kot stražarje jih je postavil,

Nebesni svod, ki razdeli vode od voda.

Zgornje vode nad nebesnim svodom od voda pod njim je ločil;

Umetniško delo Nibiru je tako oblikoval.

Gospod je nato prečkal nebesa, da bi pregledal regije;

Od Apsine (Sončeve) četrtine do bivališča Gaga (Plutona) je meril dimenzije.

Rob je Nibiru nato preučil, vse do rojstnega kraja pogledal.

Spočil si je in okleval; nato v nebesni svod, na Kraj bitke, se je počasi vrnil.

Spet se je spet preselil v Apsino regijo izgubljenega zakonca Sonca, osramočen pomislil.

Pogledal je na Tiamatino ranjeno polovico, na njen zgornji del je postal pozoren;

Voda življenja, njena nagrada, iz ran je še vedno izlivala.

Njene zlate žile so odsevale v Apsujevih (Sončnih) žarkih.

Z njegovimi toplimi žarki, ki ranam dajejo zdravljenje!

Naj se zlomljenemu delu podeli novo življenje, v vaši družini kot hči naj bo,

Naj se zberejo vode na eno mesto, naj se pojavijo trdna tla!

Po trdnih tleh naj se imenuje, Ki (Zemlja) (Zemlja) od takrat naprej njeno je ime!

Apsu (Sonce) na te besede Nibira je opozoril: "Naj se Ki (Zemlja) (Zemlja) pridruži moji družini",

Ki, trdna dežela spodaj, naj Zemlja njeno ime bo odslej!

Z njenim vrtenjem naj bo dan in noč; v tistih dneh, ki ji bom dal zdravilne žarke.

Naj Kingu (Mesec) postane bitje noči, da bi ponoči sijala, jo bom postavil.

Zemljin spremljevalec, Mesec za vedno naj bo!

Nibiru je besede Apsu (Sonce) z zadovoljstvom poslušal.

Prešel je nebesa in pregledal regije,

Bogovom (planetom), ki so ga povišali, je dal stalne postaje,

Njihove krožnice je ustalil, da nobeden ne bo prestopil in ne padel drug na drugega.

On je okrepil nebesne ključavnice, vrata na obeh straneh, ki jih je vzpostavil.

Najbolj oddaljeno prebivališče je zase izbral, onkraj Gage(Plutona) so bile njegove dimenzije.

Velika krožnica naj bo njegova usoda, je prosil Apsu (Sonce)-ja, da mu uredi.

Vsi bogovi so spregovorili iz svojih postaj: Naj bo Nibirujeva suverenost presenečenje!

Največji sijaj bogov je on, naj bo pravi Sin Sonca!

S svoje četrtine je Apsu (Sonce) dal svoj blagoslov:

Nibiru bo prečkal nebesa in Zemljo; Planet križanja bo njegovo ime!

Bogovi ne bodo prešli niti nad ali pod njega;

Držal bo osrednji položaj, pastir bogov bo.

Shar bo njegova krožnica; pastir bogov naj bo!

Začel se je Stari čas,

Pobeg Alaluja z Nibira je bil njen začetek.

Z veliko razuma je bil Alalu obdarjen, z veliko znanja, ki si ga je pridobil z učenjem.

S svojim očetom nebes (astronomom) Anshargal-om je o krožnicah veliko znanja pridobil z učenjem,

Z Ensharjem je bilo znanje znatno povečano;

Od tega se je Alalu veliko naučil; z modreci je razpravljal, posvetoval se je z učitelji in poveljniki.

Tako je bilo znanje doseženo, to znanje je Alalu imel.

Zlato v Zapestnici (Kupier-jev asteroidni pas) je bilo potrjeno,

Zlato v Zapestnici in v Tiamatini zgornji polovici je bilo nakazano..

Na planet zlata Alalu je zmagoslavno prišel, zdrav, vozilo z gromkim treskom.

Z žarkom je skeniral kraj, kar mora odkriti;

Zdrav, vozi se po suhi deželi, na robu obstoječega močvirja je pristal.

Nadel si je Orlovsko čelado, oblekel je ribjo obleko.

(zato je v mitoloških zapisih prvi "Bog", ki je prišel na Zemljo bil oblečen "kot riba")

Odprl je vrata kočije; pri odprtih vratih se je ustavil za opazovati.

Temnega odtenka so bila tla, modro-belo je bilo nebo;

Zvokov ni bilo, nikogar, da bi mu ponudili dobrodošlico.

Sam na tujem planetu je stal, morda z Nibira je za vedno izgnan!

Na tla se je spustil, na temna tla je utrujen stopil;

V daljini so bili hribi; v bližini je bilo veliko vegetacije.

Pred njim so bila močvirja, v močvirje je stopil; od hladne vode je zadrgetal.

Vrnil se je na suha tla; sam na tujem planetu je stal!

V misli je bil zatopljen, na soprogo in potomstvo se je z žalostjo spomnil;

Je bil on za vedno izgnan z Nibira? To se je spet in spet spraševal.

V vozilo se je kmalu vrnil, s hrano in pijačo se je podkrepil.

Potem ga je premagal globok, miren spanec.

Kako dolgo je spal, se ni mogel spomniti; kaj ga je prebudilo, kar ni mogel povedati.

Svetloba je bila zunaj, briljantnost Nibira ni bila vidna.

Merilni drog iz vozila je razširil; s testerjem je bil opremljen.

Vdihnil je planetov zrak; kompatibilnost (primerljivost) je zaznal!

Odprl je loputo vozila, pri odprti loputi  je vdihnil.

 

Še en vdih, nato še en in še en; zrak Ki (Zemlja) je bil v resnici primeren!

Alalu je zaploskal z rokami, pesem radosti je pel.

Brez orlovske čelade, brez ribje obleke, se je spustil na tla.

Osvetlitev zunaj je bila osupljiva; Sončni žarki so bili mogočni!

V vozilo se je vrnil, masko za oči si je nadel.

Pobral je prineseno orožje, vzel priročen vzorčevalnik.

Na tla se je spustil, na temno utrjena tla je stopil.

Napotil se je proti močvirjem; Temno zelenkaste so bile vode.

Ob robovih brežine so bili prodniki; Alalu je pobral kamenček, v močvirje ga je vrgel.

V močvirju so se premikale oči: voda z ribami je bila napolnjena!

V močvirje je speljal vzorčevalnik, mračne vode, ki jih je treba upoštevati;

Za pitje voda ni bila primerna. Alalu je bil zelo razočaran.

Od močvirja se je obrnil v smeri hribov, ki jih hoče.

Uspel je skozi vegetacijo; grmičevju so drevesa odstopila prostor.

Mesto je bilo kot sadovnjak, drevesa s sadjem so bila obremenjena.

Alalu je s sladkim vonjem zbral sadje; v usta ga je dal.

Sladek je bil vonj, še bolj slasten je bil okus! Alalu je bil zelo navdušen.

Vstran od Sončevih žarkov je Alalu hodil proti hribom, tja se je usmeril.

Med drevesi je zaznaval mokroto pod nogami, znak zaprtih voda.

V smeri močvirja je nastavil svojo pot;

Sredi gozda je bil ribnik, bazen tihih voda.

V ribnik je speljal vzorčevalnik; za pitje je voda bila dobra!

Alalu se je zasmejal; neustavljiv smeh ga je prevzel.

Zrak je bil dober, voda za pitje je bila primerna; Bilo je sadje, bile so ribe!

Z veseljem se je Alalu sklonil, z rokami naredil zajemalko, prinesel vodo v usta.

Voda je imela hlad, okus drugačen kot Nibirujeve vode.

Še enkrat je pil, nato pa s strahom, ki ga je zajel, odskočil:

Sikajoč zvok je slišal; zibajoče telo se je gibalo ob zajetju!

Svoje prinašano orožje je prijel, svoj žarek je usmeril proti šepetanju.

Premikanje se je ustavilo, sikanje se je končalo.

Za preučitev nevarnosti je Alalu stopil naprej.

Odrezano telo je ležalo mirno; mrtvo je bilo bitje, čudnega izgleda:

Kot vrv je bilo njegovo telo, brez rok in nog;

Ostre oči so bile v njegovi majhni glavi, iz ust je molilo dolg jezik.

Na Nibiru ni nikoli videl bitja z drugega sveta!

Je bil to skrbnik sadovnjaka? Alalu je razmišljal. Ali je bil mojster vode? se je vprašal.

V prinešeni bučki je zbral vodo; z budnostjo e je v vozilo vrnil.

Tudi sladko sadje je nabral, v vozilo je usmeril svoj korak.

Svetlost sončnih žarkov se je močno zmanjšala; temo je bilo, ko je dosegel vozilo.

Kratek dan, je Alalu razmišljal, nad njegovo kratkostjo je bil presenečen.

Iz smeri močvirja se je hladna svetloba dvigovala izza horizonta.

Bela kroglica na nebu je hitro naraščala:

Kingu (mesec), zemeljskega spremljevalca, je zdaj videl.

Kar piše v knjigah Začetka, oči njegove resnico lahko zdaj vidijo:

Planeti in njihove krožnice, Zapestnico (asteroidni pas),

Ki, Zemljo, Kingu (Mesec) njeno luno, vsi so ustvarjeni, vsi po imenih so bili imenovani!

V svojem srcu je Alalu vedel še eno resnico,

Potrebno je bilo odkriti zlato, sredstvo za odrešitev.

Če je resnica v zgodbah o začetku, naj bi se z vodami zlile zlate žile Tiamata,

V vodah Ki (Zemlje), Tiamatine polovice, mora biti zlato!

Z rokami, ki so bile tresoče, je Alalu Tester iz vozila razstavil.

S tresočima rokama si je ribjo obleko nadel, hitro prihajajočo dnevno svetlobo pričakoval.

Ob prelomu dneva je iz vozila izstopil, hitro stopil v močvirje.

V globljo vodo je zabredel, tester pa v vode vstavil.

Osvetljenega obraza, v veselem pričakovanju, je v prsih srce udarjalo.

Vsebina vode je bila Testerju, ki s simboli in številkami razkriva svoje ugotovitve.

Nato se je Alalu-jev srčni utrip ustavil: V vodi je zlato, tester je govoril!

Alalu je stopil naprej, globlje v močvirje je zakorakal.

Spet je tester v vstavljene vode; ponovno objavljeno testno zlato!

Krik, krik zmagoslavja, iz grla Alalu je ušel: Nibirujeva usoda v njegovih rokah je zdaj bila!

Ko se je vrnil v vozilo, je slekel ribjo obleko, kjer je sedel v komandni sedež.

Tablice destinacij, ki pozna vse krožnice, je oživljal, do Nibirujeve krožnice, da bi našel smer.

Govornik-besed je dvignil proti Nibiru je poslal besede.

Nato je k Nibiru izustil, tako je rekel:

Besede velikega Alaluja Anuju na Nibiru so usmerjene.

V drugem svetu sem, zlato odrešitve sem našel;

Usoda Nibira je v mojih rokah; mojim pogojem morate slediti!

Anu – Kralj Anunnakijev

Tretje poglavje

Če ste res odkrili zlato za odrešitev, naj se reši Nibiru!

Besede Anuja Alalu-jevo ladjo so dosegle; Alalu hitro odgovori:

Če bom vaš odrešenik, da vaša življenja rešim,

Sklicujem kneze na zbor, moje prednike razglasite za izvrstne!

Naj me komandanti postavijo za vodjo, poklonite se mojim ukazom!

Naj me svet razglasi za kralja, da na prestolu Anuja zamenjam!

Ko so se besede Alaluja na Nibiru slišali, je nastala velika vznemirjenost.

Kako bi lahko bil Anu odpuščen? svetovalci so se med seboj vprašali. Kaj, če Alalu, ne govori resnice?

Kaj mu daje zavetje? Ali je res našel zlato?

Povabili so modrece, modre in učene svetovalce, ki so jih vprašali.

Najstarejši izmed njih je govoril: Bil sem Alalu-jev mojster! je rekel.

On je poslušal učenje Začetka, nebesnih bitk se je učil;

O vodeni pošasti Tiamat in njenih zlatih žilah je osvojil znanje;

Če je zares potoval skozi Zapestnico (Kupier asteroidni pas),

Zemlja, sedmi planet, je njegovo zatočišče!

V skupščini je govoril princ: Anujev sin, je bil, od matere Antu, Anu-jeve soproge, on je bil problematičen.

Enlil je bilo njegovo ime, gospod komandant, je ime pomenilo. Besede previdnosti je rekel:

Zaradi razmer Alalu ne more govoriti. Nesrečna je bila njegova roka, z enim samim bojem v rokoborbi, mu je bil odvzet prestol.

Če je Tiamatino zlato dejansko našel, je to potrebno dokazati;

Ali ga je za zaščito naše atmosfere dovolj? Kako se lahko skozi Zapestnico na Nibiru prinese?

 Enlil, Anujev sin

Tako je govoril Enlil, sin Anuja; drugi so postavili številna vprašanja.

Veliko dokazov je potrebno, potrebni so številni odgovori, so se vsi strinjali

Besede skupščine  Alalu-ju so bile posredovane, zahtevan je odziv.

Alalu se je v besede o zaslugah poglobil, da pošlje svoje skrivnosti, je sprejel;

O svojem potovanju in njegovih nevarnosti in resnici je podal poročilo.

Iz Testerja je njegovo kristalno drobovje odstranil, iz Vzorčevalnika je vzel kristalno srce;

V oddajnik je vstavil kristale, vse zagotovil za prenos.

Zdaj, ko so dokazi dostavljeni, proglasite me za kralja, uklonite se mojemu ukazu! je strogo zahteval.

Modreci so bili prestrašeni; z orožjem terorja je Alalu na Nibiru povzročil več hudodelstev, (z jedrskim orožjem)

Z orožjem terorja si je pot skozi zapestnico razstrelil!

Ko se enkrat v svojem krožnici Nibiru približa tej regiji, nadloge Alalu-ju se kopičijo!

V svetu je bilo veliko prepira; sprememba kralja bi bila res groba stvar.

Anu, ni bil kralj po nasledstvu: v poštenem dvoboju prestol je dosegel!

V skupščini knezov je govoril Anujev sin.

Bil je pameten v vseh zadevah, med znanimi modreci je bil.

O skrivnostih voda je bil mojster; E.A, čigar dom je voda, so ga klicali.

Anu je bil prvorojenec; z Damkino, z Alalu-jevo hčerko, je bil poročen.

Moj oče po rojstvu je kralj Anu, je rekel Ea; Alalu po zakonu je moj oče.

Da bi združili oba klana, je moj namen;

Naj bom tisti v tem sporu, da enotnost prinesem!

Dovolite mi, da bi bil Anu-ov odposlanec Alalu-ju, dovolite mi, da podprem Alalu-jeva odkritja!

Dovolite mi, da z ladjo na Zemljo potujem, pot skozi zapestnico z vodo, ne z ognjem, bom poizkusil.

Na Zemlji, iz vode, naj pridobim dragoceno zlato; nazaj na Nibiru bo poslano.

Naj bo Alalu kralj na zemlji, razsodba modrecev, ki čakajo:

Če bo Nibiru rešen, naj bo druga rokoborba; kdo bo Nibiru vladal, naj ta določi!

Knezi, svetovalci, modreci, poveljniki so občudovanjem poslušali besede Ea;

Polne modrosti so bile, za konflikt je najdena rešitev.

Naj bo tako! Anu je napovedal. Pusti Ea na potovanje, naj bo zlato testirano.

Alalu, potem pa ko se drugič boriva, naj zmagovalec bo kralj Nibiruja!

Poslane so bile besede odločitve Alalu-ju;

Razmišljal je o njih in se strinjal: Naj Ea, sin moj po zakonu, pride na Zemljo!

Naj se pridobi zlato iz vode, naj za odrešitev Nibira se testira;

Naj se drugo kraljevanje z dvobojem med menoj in Anujem reši!

Naj bo! Anu v skupščini je odločil.

V Enlilu rastejo pomisleki; Kraljeva beseda je bila nespremenljiva.

Ea na mesto vesoljskih vozil je odšel, z poveljniki in modreci se je posvetoval.

Nevarnosti misije, ki jih je predvideval, kako izvleči in prinašati zlato, je proučeval.

Alalu-jeve prenose je skrbno preučil, od Alaluja je zahteval več testiranj rezultatov.

Če je voda Sila, kje bi jo lahko dopolnili?

Kje bo na ladji shranjena, kako se bo Sila spremenila?

Celoten ciklus krožnice Nibira je prešlo v razmišljanju, cel Shar Nibira je minil v pripravah.

Največja nebesna ladja za misijo je bil pripravljena,

Izračunana je bila pot krožnice, Tablice destinacij so bile trdno pritrjene;

Petdeset junakov se bo za misijo zahtevalo, da potujejo na Zemljo za pridobivanje zlata!

Za pot je Anu dal svojo odobritev;

Zvezdoslovci so izbrali pravi čas za začetek potovanja.

Na mestu vozov se je zbrala množica, da se poslovi od svojih junakov in njihovih vodij.

Imeli so orlovske čelade, vsi so nosili ribje obleke, vstopili so junaki, v vozilo eden po eden.

Zadnji, ki je ostal, je bil Ea; na ponovno srečanje se je poslovil.

E.A.   En-Ki

Pred očetom Anujem je pokleknil, kraljevi blagoslov je prejel.

Moj sin, Prvorojeni: Dolgo potovanje boste opravili, zaradi nas boste ogroženi;

Naj vas spremlja vaš uspeh za Nibiru; Pojdi in v varno se vrni!

Tako je Anu svojemu sinu izgovoril blagoslov, ko ga je pozdravil.

Mama je Ea-ja, tista, ki se imenuje Ninul, na srce priklenila.

Zakaj, potem ko te mi je Anu kot sina dal, ti je blagoslov z nemirnim srcem podaril?

Pojdi in se vrni, tvegana pot naj poteče varno! mu je rekla.

Z nežnostjo je Ea-ja Damkina poljubila svojega soproga, brez besed jo je objel.

Enlil s svojim polbratom sklene roke. Bodi blagoslovljen, bodi uspešen! mu je rekel.

In tako se je začela legenda o Bogu rib, ki je prišel iz vode.

S težkim srcem je Ea vstopil v kočijo, da izda ukaze.

Anzu je zasedel je poveljniški sedež, ne Ea; Anzu, ne Ea, je bil komandant nebesne kočije; Njega, ki pozna nebo, je bilo njegov ime; za to nalogo ga je posebej izbral.

Knez med knezi, je bil njegov naslov, kraljevsko seme, ki ga je nasledil od prednikov.

Nebesno kočijo, je spretno vodil; iz Nibiru se je močno dvignil proti oddaljenemu Soncu, kamor jo je usmeril.

Deset lig, sto lig, kočija je tekla, tisoč lig, je potovala nebesna kočija.

Mali Gaga (planet Pluton) je prišel, da jih pozdravi, z dobrodošlico junakom se je šopiril.

K modro obarvani, lepi čarovnici, Anzu-ju je pokazala pot.

Njen videz je privlačil Anzuja. Naj pogledamo njene vode! je rekel Anzu.

Ea, da bi nadaljevali brez ustavljanja, je dal besedo; na planet brez povratka, je neotrujeno dejal.

Proti nebeškemu Anshar-j (Saturnu), tretjemu v vrsti planetov, je nadaljevala nebesna kočija.

Na njegovi strani je Anshar (Saturn) ležal, njegova množica lun ob njem se je vrtela.

Tester je pokazal prisotnost vode; če je potrebno Ea-u zaustavit, je to pokazalo.

                                   Jupiter (Kishar (Jupiter) ) s svojimi lunami

Za nadaljevanje potovanja je rekel Ea: proti Ansharju, (Saturnu), nebesnemu največjemu princu, se usmerimo.

Kmalu, bodo ujeti v pobarvane prstane Ansharja (Saturna), katere so s strahom občudovali.

Anzu je vodil ladijski dnevnik, nevarnosti trka se je izogibal.

Naslednjega so srečali velikanski Kishar (Jupiter), prvi čvrstih planetov, je bil na vrsti.

Njegova privlačna moč je bila zelo močna; z odlično spretnostjo je Anzu preusmeril smer kočije.

Z nesramnostjo je Kishar k vozu potiskal božanske strele, njegova negostoljubnost se je k nepovabljenim gostom usmerila.

Počasi je Kishar (Jupiter) ostal zadaj, ker je že čakal naslednji sovražnik vesoljske kočije:

Za petim planetom se je Zapestnica (asteroidni pas) skrivala!

Ea je na ročno upravljanje ukazal, vodni top da pripravijo.

V smeri množice krožečih balvanov je kočija drvela,

Vsak, kot s fračo zalučan kamen, je grozljivo grozil kočiji.

Beseda Ea je bila dana, s silo tisočih junakov tok vode je bil izstreljen.

Eden za drugim so balvani obrnili obraz; pot kočiji so naredili!

Toda, ko je en balvan pobegnil, je drugi na njegovem mestu napadel;

Nepredstavljiva je bila številka, gostiteljica išče maščevanje za razbitje Tiamata!

Vedno znova in znova je Ea ukazal strel z vodnim topom, da bi obdržal pogon;

Znova in znova proti množici balvanov vodotoke so usmerili;

Znova in znova so se balvani obrnili od njih, puščali so pot nebesni kočiji.

Asteroidni pas – ostanki Tiamata

In končno je bila pot čista; nenadoma je nebesna kočija lahko nadaljevala!

Krik radosti, so izustili junaki; dvojno je bilo veselje, ko se je sij Sonca zdaj razkril.

Med vznemirjenostjo je Anzu-ju zazvonil alarm: Za pot, ki je bila opravljena, so bile porabljene prekomerne količine vode,

Voda za oskrbo ognjenih kamnov v vozu za preostanek vožnje ni zadostovala,

V temni globini šestega planeta, so odsevali sončni žarki.

Na Lahmu (Mars) je voda, Ed je varčeval. Lahko pridemo  nebesno kočijo blizu? Se je spraševal Anzu.

Spretno je Anzu nebesno kočijo proti Lahmu (Marsu) usmeril; dosegel je tega nebesnega boga, okrog njega je nebesna kočija naredila krog.

Planetova privlačnost ni super, njegova moč je lahka, je dejal Anzu.

Pogled na Lahmu (Mars), mnogo je bilo barv; snežno bela je bila kapica, snežne bele so bile njegove sandale.

Rdečkast odtenek je bil sredi, sredi jezera in reke je žarel.

Spretno je Anzu upočasnil potovanje ladje, ob jezeru pa se je nežno spustila.

Ea in Anzu sta oblekla orlovske čelade, na trdna tla sta stopila navzdol.

Po ukazu so se heroji nasesali vode, nebesno kočijo so z jezerskimi vodami napolnili.

Medtem ko je nebesna kočija polnila vodo, sta Ea in Anzu preiskovala kraj.

Z Testerjem in Vzorčevalnikom sta ugotovila: voda je bila dobra za pitje, zraka ni bilo dovolj.

Vse so zapisali v dnevnik kočije, opisana je bila potreba po obvozu.

S svojo energijo se je nebesna kočija povzpela do dobronamernih Lahmovih (Marsovih) meja.

Nad sedmim planetom je naredila krog; Zemlja in njena spremljevalka sta vabili!

Na poveljniškem sedežu je bil Anzu brez besed; Ea je tudi tiho.

Pred njimi je bil njihov cilj, njihova zlata Nibirujeva usoda za odrešenje ali obsodbo.

Vozilo mora biti upočasnjeno ali pa bo v Zemljini debeli atmosferi izginilo! Anzu navede Ea-ju.

Okoli zemeljskega spremljevalca Lune, upočasni kroge! Mu je Ea predlagal.

Obkrožili so luno; ostanek Nibirujevega uničenja v nebesni bitki, premagana in prestrašena je ležala.

Ko je nebesna kočija tako upočasnila hitrost, je proti sedmemu planetu Anzu usmeril kočijo.

Enkrat, dvakrat okoli Zemljinega globusa je naredila kočija krog, vse bližje trdni zemlji jo je spuščal.

Snežni odtenek je prekrival dve tretjini planeta, temni odtenek je bil na sredi.

Videli so oceane, videli so trdne dežele; signal od Alalu-ja so iskali.

Kjer se je ocean dotaknil suhe zemlje, kjer so štiri močvirne reke, je bil signal Alalu-ja zaznan.

Prevelika in velika je nebesna kočija za močvirje! je Anzu razglasil

Zemljina vlečna moč, je preveč močna, da se na suho zemljo spusti! Anzu je Ea-ju napovedal.

Splash (pljusk!) navzdol! Pljuskni v oceanske vode! Je Ea Anzuju zavpil.

Okoli planeta je Anzu naredil še eno kroženje , vozilo z veliko skrbjo proti robu oceana je spustil.

Pljuča voza je napolnil z zrakom; v vode navzdol je pljusknil, v globino, ni se potopil.

Iz zvočnika se je slišal glas: na Zemlji dobrodošli! Je rekel Alalu.

Z njegovimi žarečimi besedami je bila določena smer njegove lokacije.

Proti temu mestu je Anzu usmeril nebesno kočijo, plavajoč kot čoln je bila na vodah in se premikala.

Kmalu se je obširen ocean zožil, suha dežela na obeh straneh, se je pojavila kot zaščita.

Na levi strani so se rjavi hribi dvigovali, na desnem grebenu v nebesa dvignili.

K Alalu-ju se je premikala kočija, ki plava kot čoln na vodi.

Pred suho deželo je bilo pokrito s poplavljeno zemljo, močvirje je zamenjalo ocean.

Anzu ukaze junakom je izrekel, ribje obleke nadenite, je naročil.

Odprta je bila loputa nebesne kočije, v močvirje so se spustili junaki.

Močne vrvi na voz so jih pritrdili, z vrvmi so vlekli voz.

Alalu-jeve močnejše besede so postale še močnejše. Pohitite! Pohitite! je rekel.

Na rob močvirja je bil pogled očiten:

Senčil v sončnih žarkih se je voz z Nibira; to je bil Alalu-jev nebesni čoln!

Junaki, ki so se hitreje približevali Alalu-jevemu vozu, so pohiteli.

Nenavadno, Ea je oblekel ribjo obleko; v prsih mu je bilo srce kot po bobnu.

V močvirje je skočil proti robu, naprej hitro stopajoč se je usmeril.

Visoko je bilo močvirje poplavljeno, globlje je bilo dno, kot je pričakoval.

Spremenil je svoje napredovanje s plavanjem, s krepkimi zamahi je napredoval.

Kot se je suhi zemlji približal, je lahko videl zelene travnike.

Nato so se noge dotaknile čvrstih tal; Vstal je in s hojo nadaljeval.

Ko je vstal, je videl Alaluja z rokami močjo mahati.

Iz vode na obalo Ea stopi: na temno-svetleči Zemlji je stal!

Alalu je proti njemu tekel; sina po zakonu je močno objel.

Dobrodošli na drugem planetu! Alalu je rekel Ea-ju.

V tišini je Alalu Ea-ja objel, s solzami radosti pa so mu bile napolnjene oči.

Pred Ea-jem je sklonil glavo, spoštovanje do svojega očeta po zakonu je prikazal.

V močvirju so junaki napredovali; oblečeni v ribje obleke, proti suhi zemlji so brcali.

Vozite se naprej na nebesni kočiji! je Anzu poveljeval. V vodi je sidro, blatu spredaj se izogibajte!

Ashore je postrojil junake, preden so se Alalu poklonili.

Ashore je prišel k Anzu-ju, zadnja kočija naj bi odšla.

Pred Alalu-jem se je poklonil; z njim Alalu v dobrodošlici sklene roke.

Vsem, ki so prišli, je Alalu besede dobrodošlice izgovoril.

Vsem, ko so bili zbrani, Ea besede zapovedi izreče. Tukaj na Zemlji sem jaz poveljnik! je rekel.

Pri življenju ali smrtni misiji smo prišli; v naših rokah je Nibirujeva usoda!

Pogledal je, ker je iskal mesto za taborjenje.

Posušite luže, gomile postavite tam! je Ea ukazal taborišče postaviti.

Na mesto, ki ni bilo daleč, je pokazal, kjer je Alalu imel postavljeno hišo iz trstičja.

Anzuju je nato besede namenil: Na Nibiru pošlji sijajo sporočilo,

Kralj, oče moj, Anu, sporočam uspešen prihod!

Kmalu se je odtenek neba, od svetlosti do rdečkastega spremenil.

Pogled, ki ga nikoli niso videli se je odvijal pred njihovimi očmi: Sonce je kot rdeča žoga na obzorju izginilo!

Strah je zasegel junake, Velika nesreča da se bo zgodila!

Alalu je s smehom sproščeno rekel: "Takšna je nastavitev Sonca,

Konec enega dne na Zemlji označuje.

Na hiter počitek lezite; noč na Zemlji je presenetljivo kratka.

Prej kot pričakujete, se bo Sonce prikazalo; na Zemlji bo jutro!

Pred pričakovanjem je prišla tema, nebesa od Zemlje ločila.

Strele so je prebadale temo, dež in grmenje sta sledila.

Veter je vodo pihal, nevihte tujega boga so to.

V vozilo so se junaki vkrcali, v nebesni kočiji so se junaki stiskali.

Počitek jim ni prišel; bili so zelo razburjeni.

S hitro utripajočimi srci so pričakovali Sonce.

Nasmehnili so se, ko so se pojavili njegovi žarki, bili so veseli in zmedeni.

Bil je večer in je bilo jutro, njihov prvi dan na Zemlji je bil.

Med dnevnim počitkom je Ea preučeval čudno dogajanje; ločiti vodo od vode, je dajal svojo pozornost.

 In bila je noč in bil je dan

K kačjemu ribniku je z Alalu-jem šel, njegove sladke vode, da prouči;

Zle kače v ribniku mrgolijo! tako je Engur rekel Ea-ju.

Toda močvirja je Ea nato raziskoval, o količini deževnih voda, ki jih je tehtal.

Enbiluluja je vodil v močvirje, da bi označili gomile trsov, tja jih je usmeril.

En-Kimdu, zadolžen za kopanje jarkov in nasipe, je postavil močvirje kot mejo,

Za vode, ki so od nebesnega dežja, zbirno mesto.

Tako so bile vode, ki so bile od zgoraj, vode močvirskih vod, ločene od sladkih vod.

In večer je bil in jutro in bil je drugi dan na Zemlji.

Ko je sonce jutro napovedalo, so junaki opravljali svoje naloge.

Z Alalu-jem je Ea-ja do kraja trave in dreves njihove korake usmeril,

Vse kar v sadovnjaku raste, zelišča in sadje vseh vrst po njihovi uporabnosti preučevali.

Isimuda, svojega zdravilca, spraševal je Ea:

Kaj je ta rastlina? Kaj je ta rastlina? je spraševal.

Isimud, velik učenjak je hrano, je lahko razlikoval kar je dobro;

Natrgal je sadja za Ea, to je rastlina medu! Je Eaju rekel:

Sadje, ki ga boš sam pojedel, bo jedel tudi Ea! Je rekel Ea

Od hrane, ki raste, in dobro določene, je Ea junaku Guruju, naložil v odgovornost.

Tako so bili tudi junaki, ki za vodo in hrano skrbeli; a siti oni niso bili.

In bil je večer in bilo je jutro in bil je tretji dan na Zemlji.

Četrti dan so vetrovi prenehali pihati, nebesnega voza valovi niso motili.

Isimud ločuje užitne od neužitnih rastlin

Prinesite orodje iz kočije, taborišče zgradite! Ea je tako ukazal.

Kulli, ki je odgovoren za malto in opeko, Ea ukaže izdelavo glinenih opek,

V močvirna tla je ukazal postaviti temelje, stanovanje je zraslo.

Ves dan je sonce sijalo, velika svetloba je bila ves dan.

Zvečer je Kingu, Zemljina luna, dajala v polnosti bledo svetlobo na Zemljo,

Manjša luč za vladanje noči, med nebesnimi bogovi pomembna je bila.

In bilo je zvečer in je bilo zjutraj, četrti dan na Zemlji je bil.

V petem dnevu Ea je Ningirsig ukazal za ladjo (čoln) trstike pridelati,

Merjenje močvirja, ki ga je treba upoštevati, raztezanje plavajočih površin.

Ulmash, on, ki ve, kaj v vodi roji ve, kdo od ptic, ki letijo, pozna;

Ulmasha je kot spremljevalca Ea vzel, med dobrim in slabim, da bi razlikoval.

Vrst, ki rojijo v vodah, vrst, ki so nebu dale krila; Ulmashu so bile mnoge neznana;

Njihovo število je bilo čudno. Dobri so bil krapi, med slabimi so plavali.

Enbiluluja, mojstra močvirja, En-Kimduja, zadolženega za jarke in nasipe, Ea je pozval;

Njima je rekel, v močvirjih, da bi naredili pregrado;

Iz bambusa in zelenega trstičja je narejena ograda, Ribe od rib so ločene,

Past za krape, ki iz mreže niso mogli pobegniti,

Mesto, ko ptičica, ki ni dobra za hrano, lahko pobegne..

               Ulmash, poznavalec živalskih vrst

Tako so bile ribe in kokoši, po svojih dobrih vrstah ločene, za nahraniti junake.

In bil je večer in je bilo jutro, peti dan na Zemlji je bil.

Šesti dan je Ea pregledal bitja v sadovnjakih.

Ensurag se prebudi z nalogo, ki mu je dodeljena, da popiše tiste, ki se plazijo in tiste, ki po nogah hodijo, za razlikovanje;

Njihove vrste, so Enursaga presenetile, od krutosti do njihove divjosti, Ea-ju je poročilo dal.

Ea je Kulla pozval, za močvirje nujne ukaze je dal:

Čimprej da se bivališča končajo, da se obkrožijo z ograjo, da so z zaščito obdani!

Heroji nalogam nastavljajo svoja ramena, opeke za temelje so hitro postavili.

Z trstjem so bile izdelane strešne kritine, iz odrezanih dreves je bila postavljena ograja.

Anzu je Žarek-ki-ubija iz kočije prinesel, postavil je Zvočnik-ki-beseea-oddaja po Ea-jevem vstrajanju postavil;

Sčasoma je bil kamp končan! Zvečer so se junaki zbrali.

Ea, Alalu in Anzu so razmišljali, vse, kar je bilo storjeno, je bilo res dobro!

In večer je bil in jutro, šesti dan.

Sedmi dan so se sestali junaki v taborišču,

Ea jim je govoril:

Nevarno potovanje, ki smo ga izvedli, od Nibira do sedmega planeta je nevarna pot, ki smo jo prečkali.

Na Zemljo smo uspešno prišli, veliko dobrega smo dosegli, taborišče, smo vzpostavili.

Naj bo ta dan, dan počitka; sedmi dan od danes dan počitka za vedno naj bo!   (Nekam znano, mar ne?)

Naj bo ta kraj odslej z imenovan Eridu, dom v daljavi, bo njegov pomen!

Naj obdržimo obljubo, naj se Alalu iz Eriduja, za poveljnika razglasi!

Tako so združno junaki, v unijo sporazumov zavriskali.

Besede privolitve je Alalu izgovoril, nato pa spoštljivo poklonil Ea-ju:

Naj se Ea podeli drugo ime, Nudimmud, Umeteljni graditelj, naj se kliče!

V slogi je objavljen sporazum o junakih.

In večer je bil in jutro, sedmega dne.

Po tem, ko je bila ustanovljena utrdba Eridu in so bili junaki s hrano nasiteni,

Je Ea nalogo črpanja zlata iz voda začel .

V kočiji so zbudili ognjene kamne, njihov veliki tresk je bil oživljen;

Voda iz kočije je bila izčrpana, v močvirne vode je bila vstavljena.

V plovilo kristali voda so usmerjeni,

Iz vode so kristali in vse, kar je kovina, v plovilu ekstrahirali (izvlečeni) .

Potem iz plovila, izžete vode v ribnik izpljune;

Tako so bile kovine, ki so bile v vodah v plovilu zbrane.

Odlična je bilo delo Ea-ja, umetniški ustvarjalec je bil res!

Za šest zemeljskih dni so bile črpane močvirske vode, močvirske vode so izpljunili;

V plovilu so bile dejansko zbrane kovine!

Preučevali so kovine na sedmi dan Ea in Alalu; številnih vrst so bile kovine v plovilu.

Železo je bilo, veliko bakra je bilo; zlata ni bilo obilo.

Ob kočiji je druga ladja, umetniško delo Nudimmuda,

Kovine po njihovih vrstah so bile ločene, na obalo vrste po vrsti so nosili.

Tako so šest dni delali junaki; sedmi dan so počivali.

V šestih dneh so bile kristalne posode napolnjene in izpraznjene,

Na sedmi dan so bile kovine preštete.

Tam je bilo železo, tam je bil tudi baker in druge kovine;

A zlata se je nabrala najmanjša kupa.

V nočnem času je Luna postala voskasta in je pobelila; z imenom Mesec je imenoval Ea ta krog.

Na vsakem začetku meseca je označeval svoj svetlobni rog šest dni,

S polovico krone je označil sedmi dan; Dan za počitek je bil.

Pol poti je Luna naraščala; potem se je začasno ustavila, da bi se začela manjšati.

S potjo Sonca se je pojavilo Lunino kolo, s Zemljinim krogom pa je bil njen obraz razkrit.

Fasciniran z luninimi gibanji je bil Ea, njeno navezanost Kingu (Mesec) do Ki (Zemlja), je nameraval opazovati:

Kateremu namenu je služil Kingu (Mesec), kakšne nebesne znake je dajal:

mesec je Ea poimenoval Lunin krog, mesec v njenem kroženju pa je dal ime.

Za en mesec, za dva meseca, so bile v vozilu ločevane vode;

Sonce, vsakih šest mesecev Zemlji drugi letni čas daje; Zima in Poletje je Ea po imenu imenoval.

Bila je zima in je bilo poletje; po letu Zemlje je Ea oklical celoten krog.

Do konca leta je bil narejen izračun zbranega zlata;

Veliko ga za pošiljanje na Nibiru ni bilo.

Voda v plavajočih poteh je pomanjkljiva, naj se premakne kočija v globlji ocean! Tako Ea je rekel.

Od svojih privezov je bila kočija odvezana, od koder je prišla je bila prestavljena.

Z veliko pozornostjo so se kristalna plovila pomikala navzgor, solne vode pa mimo njih.

Kovine po svojih vrstah so bile ločene; zlato med njimi je bilo iskreče!

Iz kočije dogajanje Ea na Nibiru je poslal; Anu, kar je slišal, je bil resnično zadovoljen.

V svojem namembnem krogu se je Nibiru vrnil v sončevo prebivališče,

Najbližje Zemlji na svoji krožnici za en Shar je bil dosegljiv Nibiru.

Z veseljem je Anu o zlatu spraševal. Je dovolj za pošiljanje v Nibiru, je prosil.

Žal ni bilo dovolj zlata iz zbranih voda;

Naj mine še ena Shar, naj bo količina podvojena! Ea  je Anuju svetoval.

V oceanskih vodah se je nadaljevalo pridobivanje zlata;

V svojem srcu je bil Ea napolnjen s skrbjo.

Vozilu deli so bili izvlečeni, iz njih je bila sestavljena nebesna komora.

Abgal, ki pozna pilotiranje, je nebesno komoro je prevzel, jo postavil;

Dnevno v nebesni komori z Abgalom se je Ea navzgor vzpenjal, Zemljo in njene skrivnosti proučeval.

Za nebesno komoro je bil zgrajen ograjen prostor, ob Alalu-jevo kočijo postavljena:

Dnevi je s kristali v Alalujevem vozu Ea  preučeval, kaj je s svojimi žarki odkril, da razume;

Od kod prihaja zlato? vprašal je Alalu. Kje so na Zemlji Tiamatine zlate žile?

Na nebo se je komora z Abgalom in Ea navzgor povzpela, Zemljo in njene skrivnosti se naučiti.

Do velikih hribov sta šla, v dolinah sta velike reke videla;

Steze in gozdovi so bili raztegnjeni, na tisoče legij je bil njihov obseg.

V velika zemljišča, ločena z oceani, ki sta jih zabeležila, z žarki- ki-preiskujejo tla, so jih predirala.

Na Nibiru je nestrpnost naraščala. Ali jih lahko zlato zaščiti? Povečevala se je neprijetnost.

Zberite zlato, ob Nibirujevem približevanju zlato morate prinesti! Tako je ukazal Anu Ea-ju.

Popravite Alalu-jevo kočijo, da se vrnete na Nibiru, ko nas bo dosegel, ker se pripravlja dokončanje Shara! Tako Anu je rekel.

Ea njegov oče, kralj, besedo je držal; o popravilu Alalu-jeve kočije je razmišljal.

Kot nebesno komoro na en bok kočije so privezali,

Z Abgalom je v nebesno kočijo vstopil, skrivnostno dejanje v temi sta lahko opravljala.

Orožje groze in terorja, sedem njih, sta iz nebesne kočije odstranila;

V nebesno komoro skrivaj sta jih vzela.

S sončnim vzhodom se je Ea z Abgalom v nebo dvignil v komori, na drugo deželo sta naravnala svojo smer.

Tam, na skrivnem mestu, je Ea orožje skril; v jamo, na neznan kraj, jih je shranil.

Potem je Anzu Ea izdal ukaz, v popravilo Alalu-jeve kočije ga je usmeril,

Za vrnitev v Nibiru, da bi bila pripravljena, s Shar-jevim zaključkom, da bo pripravljena.

Anzu, v delovanju kočije zelo usposobljen, na nalogo je zastavil svoj trud;

Ponovno je zagnal svoje potisnike, svoje tablice je skrbno preučil;

Odsotnost"orožja terorja"je kmalu odkril!

V jezi je Anzu jokal; Ea je njihovo skrivanje pojasnil:

Izredno nevarna je uporaba orožja! Ea je rekel.

Niti v nebesih niti na trdnih deželah ne smejo nikoli biti izpuščena!

Brez njih ni varnega prehoda skozi Zapestnico! Anzu je rekel.

Brez njih, brez vodnih potisnikov, je nevarnost prehuda!

Alalu, komandant Eridu-ja, je besede Ea-ja upošteval, besedam Anzu pozornost je dal:

Besede Ea s strani sveta na Nibiru so potrjene! Alalu je rekel;

Ampak brez vrnitve kočije, bo Nibiru obsojen na uničenje!

Abgal, ki zna pilotirati, drzno proti voditeljem je stopil naprej.

Bom pilot, z nevarnostmi se bom soočil! je rekel.

Taka je bila odločitev: Abgal bo pilot, Anzu na Zemlji bo ostal!

Na Nibiru so zvezdoslovci preučili usodo nebesnih bogov, in primeren dan so izbrali.

V Alalu-jevo kočijo so košarice zlata nanosili;

V prednji del kočije je Abgal vstopil, komandantov sedež je zasedel.

Iz Ea-jine kočije  mu je dal Ea tablice destinacij;

To je tisto, kar vam kaže pot, s tem odprto pot boste našli!

Ognjeni kamni v vozilu Abgala so se prebudili; njihov glas je bil čudovit kot glasba.

Veliki pok nebesne kočije je oživljal, rdečkasta svetloba ga je oblivala.

Ea in Alalu sta stala okrog njega, z njim se je pozdravljalo veliko junakov.

Nato se je voz z grmenjem dvignil na nebo, v nebesa se je dvignil!

Na Nibiru so se razlegale besede uspeha; na Nibiru je bilo veliko pričakovanje.