1200 letna mini ledena doba je povzročila globalno
segrevanje
Izotopska
analiza razkriva podroben vzorec antičnega vremenskega dogodka in sproži
opozorila o ponovitvi, poroča Richard A Lovett
In led se je
vrnil: Analiza izotopov ledu kaže, da je bilo globalno segrevanje odgovorno za
1200 let hladnega podnebja že v preteklosti.
Geologi, ki
preučujejo gramoz, ki jih je ostal kot posledica taljenja starodavnih kanadskih
ledenih plošč in potrjujejo teorijo, da je hladno obdobje, ki se imenuje mlajša
ledena doba v 1200-letni zgodovine na Severni polobli, ironično povzročilo
globalno segrevanje.
Mlajši
ledena doba je trajala od približno 12.900 do pred 11.700 leti in imela povprečno
temperaturo v severovzhodni Severni Ameriki, Evropi in Grenlandiji nižjo za
neverjetnih 10 stopinj Celzija.
"[To je
bil] oster preobrat nazaj k skoraj polnim pogojem ledene dobe," pravi Andy
Wickert, geolog na Univerzi v Minnesoti v ZDA, ki ni član ekipe, ki je
pripravljala nove študije.
Ena od
teorij je, da je recesijo povzročil asteroidni ali kometni učinek, ki je
napolnil ozračje z meglico, kar je zmanjšalo količino sončne svetlobe, ki je
dosegla površino. Ampak ni jasno, kako bi to lahko povzročilo tako dolgotrajno
hlajenje. Bolj popularna teorija je ta, da jo je povzročil dotok velikih
količin sveže vode v Severni Atlantik.
Vprašanje se
imenuje Severnoatlantski termohalinska cirkulacija, v katerem tokovi, kot je
zalivski tok, prenašajo tople vode bolj severno, kot so Kanada, Islandija,
Združeno kraljestvo in celo Norveška. Vzdolž poti, mrzla vode postaja gostejša,
dokler ne potone in jo nadomesti bolj topla voda z juga. Proces je pomemben
mehanizem za črpanje toplote severno od tropskih območij in glavni razlog,
zakaj je Norveška toplejša od Sibirije.
Toda sladka
voda je približno 2,5% manj gosta od morske vode. Dovolj velik dotok sladke
vode v Severni Atlantik bi povzročil, da bi površinska voda potonila v globino,
pod slano vodo, kljub temu, da je mrzla. Richard Alley, znanstvenik geologije
na Državni univerzi Pennsylvania, Univerza Park, ga primerja z vstavljanjem
izvijača v transportni trak v trenutku, ko gre navzdol, ter ga nenadoma ustavi.
"To ni
popolna analogija," pravi, "ampak če vrinete dovolj sladke, hladne
vode v [Severni Atlantik] v poletnih mesecih, bo voda v oceanu naslednjo zimo
zamrznila, in boste imeli učinek podhladitve " pravi.
To je v
resnici bila zamisel za film "Dan po jutrišnjem" leta 2004, čeprav je
film močno pretiraval o znanosti tako ,da se je večina znanstvenikov na tem
področju pridružila kritikom.
V novi
študiji, ki je bila objavljena na spletu v reviji Geology, so raziskovalci
našli pot, po kateri bi velika reka lahko v pravem trenutku prinesla ogromne
količine vode v Severni Atlantik, da bi sprožila hladnejše manjše ledene dobe.
Voda bi
izhajala iz ogromnega jezera, imenovanega jezero Agassiz, ki se je v različnih
časih širilo po velikih odsekih kanadskih pokrajin Manitoba, Saskatchewan in
Ontario. Pred zadnjo manjšo ledeno dobo se je usmerila na jug, v ameriško reko
Mississippi in od tam v Mehiški zaliv, kjer je njen vpliv na podnebje
minimalen.
Toda na
podlagi sledov v izotopih v granitnem grušču so znanstveniki dokazali, da se je
novi kanal odprl proti vzhodu ob pravem času, da bi sprožil manjšo ledeno dobo
z vodo, ki je pritekala po sedanjih Velikih jezerih v Severni Atlantik preko Kandske
reke Saint Lawrence.
Najdba,
pravi avtor študije Anders Carlson, glacialni geolog na Oregonski državni
univerzi, Corvallis, izhaja iz uporabe berilija-10,s katerim so izmerili, kdaj
so ti balvani pod ledom nastali..
Berilij-10
se oblikuje z bombardiranjem kozmičnih žarkov, ki ga ustvarja v kremenastih zrn
s hitrostjo približno štiri do pet atomov na gram, na leto, pravi Carlson. Z
merjenjem količine v balvanih, ki jih je ledena ploščica izkopala iz ledu, in
jih je z ledom povleklo proti jugu, nato pa so pokopali pod tisoče metrov
debelim ledom, dokler se ni stopil. Pravi, da je mogoče točno ugotoviti, kdaj
so se te kamnine pojavile na dnevni svetlobi.
PODNEBJE
Primerja ga z merjenjem količine sončnih in kozmičnih žarkov (spaceburn)
žarkov, ki so jo nakopičili ti kamni, ko so se prvič pojavili - čeprav večina
kozmičnih žarkov prihaja iz virov, ki niso sončni, je "spaceburn"
verjetno bolj natančen izraz. Kakorkoli, "lahko neposredno datiramo z
umikom ledu," pravi.
Odkrivanje vzroka 12 000-letne podnebne spremembe se morda ne zdi toliko
pomembno, vendar je res, da smo v dobi segrevanja, v katerem se led ponovno
hitro topi. Da bi dobili ekvivalentno sladkovodno praznjenje v Severni
Atlantik, pravi Carlson, bi se ledena plošča iz Grenlandije v približno 1300
letih morala popolnoma stopiti."To je verjetno," pravi Carlson.
"To je veliko segrevanja, vendar ni izven področja možnosti."
In medtem ko je bila mlajša ledena doba fenomen
severne poloble, so se isti dejavniki, ki so zadrževali toploto pred selitvijo
na sever povzročili, da se je na jugu razvil pojav, ko so se "Ledeniki v
Novozelandskih Alpah umaknili," pravi Carlson. Da ne omenjam, da bi hlajenje
na skrajnem severu lahko premaknilo monsun. "Njegov normalni položaj je
rahlo severno od ekvatorja," pravi Carlson, "ampak če ohladite
severno poloblo, lahko povprečni monsunski pas premaknete na jug."
Ni komentarjev:
Objavite komentar